Na vprašanja, kako praznujejo božič v Pekingu, je odgovarjal italijanski duhovnik Michelle Ferrero, ki živi v kitajskem glavnem mestu. Michelle Ferrero je katoliški duhovnik, ki že vrsto let živi v Pekingu. Med drugim je izdal več knjig o delovanju katoliških misijonarjev na Kitajskem in o kitajski kulturi, poleg tega pa tudi poučuje latinščino na univerzi za tuje študije v Pekingu.

Kako praznujejo božič na Kitajskem?
Za katoličane je praznovanje božiča povsod po svetu enako. Na sveti večer 24. decembra se po navadi odpravijo k polnočnici, na božič pa bodo tudi kitajski katoličani prisostvovali maši. A samo, če ta dan ne bodo delali, kajti božič na Kitajskem ni dela prost dan. Na sveti večer bodo cerkve v Pekingu tako zelo polne, da bodo morali verniki dobiti posebne vstopnice, s katerimi se bodo lahko udeležili maše, saj v cerkvah ni dovolj prostora za vse. Katoliški verniki tukaj v Pekingu so v povprečju zelo konservativni glede tega, kako molijo in verujejo v Boga. Zelo spoštujejo tradicionalne obrede. Edina razlika med praznovanjem božiča v Pekingu ali v zahodni Evropi je v tem, da tukaj božič ni dela prost dan.

Število verujočih vseh veroizpovedi, zlasti budizma in krščanskih cerkva, v Sinkiangu pa islama, v zadnjih letih na Kitajskem narašča. Po neuradnih podatkih naj bi imele protestantske cerkve, ki se širijo najhitreje, skoraj 50 milijonov vernikov. Večina vernikov oziroma skoraj polovica vsega prebivalstva Kitajske, to je okoli 700 milijonov ljudi, je sicer budistov in pripadnikov različnih ljudskih verovanj. Število vernikov krščanskih cerkva naj bi naraščalo najhitreje, tako da naj bi po nekaterih podatkih Kitajska v naslednjih 15 do 20 letih postala država, kjer bo živelo največ kristjanov na svetu. Koliko katoličanov je na Kitajskem?
Po večini podatkov živi na Kitajskem med 10 in 12 milijoni katoličanov, vseh kristjanov pa je okoli 60 milijonov. Število katoličanov je laže ugotoviti, ker so ob rojstvu zavedeni v matične župnijske knjige, preostale ločine pa tega ne počno sistematično.

Kako pa je s svobodo verskih obredov in bogoslužja? Nekateri kritiki trdijo, da so kitajski zakoni glede tega zelo omejujoči?
Zakoni s tega področja so zelo natančni in podrobno urejajo obliko bogoslužja. Država priznava Cerkev, a bogoslužje mora biti prijavljeno. Seveda so zakoni s tega področja na Kitajskem zaradi različnih političnih sistemov drugačni od zakonov, ki veljajo na primer v Evropi. Našo versko dejavnost na Kitajskem vidijo predvsem kot verovanje manjšin, medtem ko je v Evropi krščanstvo priznano kot večinska veroizpoved. Za svoje delovanje imamo zato v Evropi več prostora, dejstvo pa je, da vsaka država sama določa pravila in zakone s tega področja in moramo jih spoštovati.

Na Kitajskem delujeta dve Katoliški cerkvi, uradna, ki jo priznava oblast, ki imenuje tudi škofe, in neuradna, ki priznava vrhovnost papeža. Odnosi med kitajskimi oblastmi in Vatikanom so bili zato v preteklosti večkrat napeti. Kitajske oblasti imajo kar nekaj besede pri imenovanju katoliških škofov in duhovnikov, kajne?
Tako je. To sicer v zgodovini ni nekaj novega. V Franciji se je to dogajalo pod Napoleonom; v srednjem veku so na primer o tem odločali cesarji. Podobno je tudi v Angliji, kjer kralji odločajo o imenovanju škofov, zato ker imajo ti velik vpliv na ljudi. Tudi na Kitajskem je podobno. Radi bi imeli škofe, s katerimi bi lahko sodelovali. To ni težava. O imenovanju se pogovarjajo tudi z Vatikanom. Ta nima nič proti, če je na to mesto imenovan nekdo, ki je dober škof in ima dobre odnose z vlado. Podobno je v Evropi. Oblasti škofe velikokrat vabijo na posvetne prireditve.

Papež Frančišek je že nekajkrat izrazil željo, da bi obiskal Kitajsko. Kakšne so možnosti za to?
Tega res ne vem. Dejstvo je, da bi rad obiskal Kitajsko. Obstaja kar nekaj ovir, na primer vzpostavitev diplomatskih odnosov, priznanje vloge, ki jo ima Katoliška cerkev v kitajski družbi. Zato menim, da obiska še ne bo kmalu, se pa stvari lahko hitro spremenijo.

Kje boste preživeli božič?
Božič bom preživel s svojimi semeniščniki. Ker so cerkve tako nabito polne, da bi težko dobili mesto v njih, bomo skupaj molili. Približno 100 nas je. Mislim, da bo zelo slovesno. Semeniščniki so vsi po vrsti zelo mladi ljudje. Pripravili bodo tudi lep glasbeni program. To bo moj božič.