V diplomatski depeši, ki jo je razkrila organizacija WikiLeaks, piše, da se je tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj pritoževal nad varnostnimi razmerami v Helmandu in ugotavljal, da so se te poslabšale, potem ko so leta 2006 v pokrajino prišle britanske sile. Helmand je veljal za trdnjavo talibanov in je bil pozimi priča obsežni zavezniški ofenzivi, s katero so hoteli od tam pregnati upornike.

"Mi in Karazaj se strinjamo, da Britanci niso kos nalogi zagotavljanja varnosti v Helmandu," se je glasila diplomatska depeša, ki so jo leta 2008 spisali na ameriškem veleposlaništvu v Kabulu in jo je ta teden objavil britanski Guardian, eden izmed časopisov, ki je od WikiLeaksa prejel sveženj zaupnih diplomatskih dopisovanj.

Ko je Helmand januarja leta 2009 obiskal ameriški podpredsednik Joe Biden, mu je guverner pokrajine Gulab Mangal potožil, da nujno potrebujejo ameriške sile, saj Britanci v okrožju Sangin ne morejo zagotoviti varnosti niti na glavnem bazarju.

"Nič nimam proti njim, toda morajo zapustiti svoja oporišča in vzpostaviti stik z ljudmi," je glede na razkrito ameriško depešo dejal Mangal in ob tem izrazil prepričanje, da je vse, kar je treba storiti, to, da Američani v bližini postavijo svoje vojaško oporišče.

Prišli in prinesli zmedo
Britansko strategijo je kritiziral tudi vodja Natovih sil v Afganistanu med letoma 2007 in 2008 poveljnik Dan McNeil, ki je izrazil osuplost ob naporih Britancev, saj so po njegovem mnenju v pokrajino prinesli zmedo. Kritičen je bil tudi do britanskih taktik.

Depeše razkrivajo, da je predsednik Karzaj ameriškim predstavnikom zaupal, da so se varnostne razmere v Helmandu drastično poslabšale s prihodom britanskih vojakov leta 2009.

"Ko sem se prvič vrnil v Afganistan, sem imel ob sebi samo 14 ameriških vojakov. Toda z nami so bili Afganistanci, ki so verjeli v moralno pravilnost tega, kar počnejo, in tudi Helmand je bil varen, da so dekleta lahko hodila v šolo. Zdaj je v Helmandu 4.000 britanskih vojakov, a ljudje niso varni," je Karzaj razmere ocenjeval leta 2009.