ZDA so se za bombardiranje Hirošime z jedrsko bombo odločile, da bi japonski imperij prisilile h kapitulaciji. Foto: EPA
ZDA so se za bombardiranje Hirošime z jedrsko bombo odločile, da bi japonski imperij prisilile h kapitulaciji. Foto: EPA
Nagasaki
Ker Japonci niso takoj popustili je sledil še en jedrski napad. Tokrat na Nagasaki, kjer je bomba tako kot v Hirošimi povzročila strahotno uničenje. Foto: EPA
IAEA
Mednarodna agencija za jedrsko energijo je bila ustanovljena z namenom širjenju zamisli o miroljubni rabi jedrske energije in neširjenju jedrskega orožja. Foto: EPA
Izstrelek
Točnega podatka o količini jedrskega orožja v svetu ni mogoče dobiti, obstajajo le bolj ali manj točne ocene. Po eni naj bi bilo leta 1985 aktivnih okoli 65.000 kosov jedrskega orožja, leta 2002 pa nja bi številka padla na 20.000 aktivnih kosov jedrskega orožja. Večina jedrskega orožja, ki ni več v uporabi, so preprosto shranili ali delno demontirali, niso pa ga uničili. Foto: EPA
Jedrsko orožje
Zaradi velikanskega uničenja, ki ga pomeni detonacija jedrskega orožja, je upati, da bosta Hirošima in Nagasaki ostali edini mesti, ki sta izkusili uničujočo moč tega orožja. Foto: EPA

Trenutno je devet držav, ki so uspešno detonirale jedrsko orožje. Pet jih ima mednarodno priznani status "države z jedrskim orožjem", ki jim ga daje Pogodba o neširjenju jedrskega orožja. To so ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija in Kitajska. Poleg teh so jedrske preizkuse izvedle še tri države, ki niso članice pogodbe - Indija, Pakistan in Severna Koreja.

Splošno prepričanje je, da ima jedrsko orožje tudi Izrael, ki pa tega niti ne potrdi niti ne zanika. Iran in Sirija veljata za državi, ki skušata pridobiti jedrsko orožje. Tu so še države, ki so včasih imele jedrsko orožje - Južnoafriška republika, Belorusija, Kazahstan in Ukrajina.

Jedrsko orožje, veliko močnejše od največjih konvencionalnih eksplozivov, so razvili med 2. svetovno vojno, med hladno vojno pa so ga uporabljali predvsem kot poskus odvračanja političnih in vojaških nasprotnic ter kot sredstvo uveljavljanja držav, ki so ga imele, ali kot regionalnih ali svetovnih velesil. Med hladno vojno je bilo na svetu toliko jedrskega orožja, da bi to zadostovalo za večkratno uničenje celotnega planeta. Po padcu berlinskega zidu in koncu hladne vojne narašča strah, da bi jedrsko orožje prešlo v roke nedržavnih skupin, kot so teroristi.

ZDA odvrgle bombo nad Hirošimo in Nagasaki
ZDA so razvile prvo jedrsko orožje med 2. svetovno vojno v sodelovanju z Veliko Britanijo in Kanado kot del projekta Manhattan iz strahu, da bo nacistična Nemčija prej razvila jedrsko orožje. Prvi test jedrskega orožja so ZDA izvedle leta 1945 (Trinity, Trojica). ZDA ostajajo edina država, ki je jedrsko orožje uporabila proti kakšni drugi državi - 6. avgusta je odvrgla jedrsko bombo na Hirošimo (Little Boy, Deček; rušilna moč je ocenjena med 14 in 17 kiloton TNT-ja), tri dni pozneje pa še na Nagasaki (Fat Man, Debeluh; rušilna moč je bila 21 kiloton TNT-ja) na Japonskem. ZDA so prva država, ki je razvila vodikovo bombo. Test poskusne različice (Ivy Mike) so izvedle leta 1952, za boj pripravljeno bombo pa dve leti pozneje (Castle Bravo). Med hladno vojno so modernizirale in povečevale svoj jedrski arzenal, od leta 1992 pa so vpletene v program testiranja in vzdrževanja jedrskega orožja brez preizkušanja.

Jedrsko orožje za vzpostavitev ravnotežja
Druga država, ki je razvila in testirala jedrsko orožje, je bila Sovjetska zveza. Prvi test jedrskega orožja, ki ga je razvila z vohunskimi podatki, pridobljenimi med 2. svetovno vojno, je izvedla leta 1949 (Joe-1). Orožje je razvila, da bi vzpostavila ravnotežje med hladno vojno. Moskva je leta 1955 preizkusila svojo prvo vodikovo bombo (RDS-37), testirala pa je tudi najmočnejši eksploziv, ki ga je kadar koli detoniral človek - bombo Car. Bomba je tehtala 27 ton, dolga je bila 8 metrov, njen premer je bil 2 metra, rušilna moč pa je dosegla 50.000 kiloton TNT-ja ali 50 megaton TNT-ja. Odvrgli so jo leta 1961 na otoku Nova zemlja v Severnem morju in njen rušilni sunek je v nekaj sekundah trikrat obkrožil svet. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je sovjetsko jedrsko orožje uradno prešlo v last Rusije. Nekaj jedrskega orožja je ostalo tudi v Belorusiji, Kazahstanu in Ukrajini, ki pa so orožje predale Rusiji.

V Zahodni Evropi prva Velika Britanija
Na podlagi podatkov, pridobljenih v sodelovanju z ZDA pri projektu Manhattan, je Velika Britanija kot prva država v Zahodni Evropi leta 1952 testirala jedrsko bombo (Hurricane). Za jedrsko orožje se je odločila v strahu pred Sovjetsko zvezo in v želji, da bi ohranila pomembno vlogo med hladno vojno. Velika Britanija ima v tridentskem programu še vedno floto štirih jedrskih podmornic vrste vangaurd. Britanska vlada je oznanila, da bo v naslednjem desetletju zamenjala trenutni tridentski sistem.

Francija je na napad pripravljena odgovoriti z jedrskim orožjem
Naslednja država, ki je preizkušala jedrsko orožje, je bila leta 1960 Francija (Gerboise Bleue). Motivirana zaradi sueške krize in želje, da bi ohranila vlogo velesile, je na podlagi predvsem lastnih podatkov in svojega dela osem let po jedrski testirala še vodikovo bombo (Operation Canopus). Po koncu hladne vojne je Francija razorožila 175 vojnih glav. Kljub temu pa razvija novo jedrsko orožje. Januarja 2006 je tedanji francoski predsednik Jacques Chirac izjavil, da bi se teroristično dejanje ali uporaba orožja za množično uničevanje proti Franciji končala z jedrskim protinapadom.

V jedrskem klubu tudi Kitajska
Kitajska je s testom 596 prvič preiskusila jedrsko orožje leta 1964, da bi poslala opozorilo tako ZDA kot Sovjetski zvezi. Komunistična velesila naj bi trenutno imela zalogo okoli 240 bojnih konic.

Z jedrskim orožjem do regionalne sile ...
Indija ni bila nikoli podpisnica Pogodbe. Leta 1974 je izvedla "miroljubno jedrsko eksplozijo" (Smehljajoči Buda), prvo po začetku veljave Pogodbe. Test je sprožil vprašanje, kako bi lahko civilno jedrsko tehnologijo na skrivaj uporabili v vojaške namene. Indija je z razvojem in testiranjem jedrskega orožja ujezila predvsem tiste države, ki so ji dobavljale jedrske reaktorje za miroljubne namene. Leta 1998 je Indija preizkušala oborožene jedrske bojne glave (operacija Shaki). Julija 2005 sta tedanji predsednik ZDA George Bush in indijski premier Manmohan Singh napovedala načrt o končanju indijsko-ameriškega civilnega jedrskega dogovora, ameriško zunaje mnistrstvo pa je sporočilo, da Indije ne bo nikoli priznalo kot jedrsko državo. Po ocenah iz leta 2005 naj bi imela Indija med 100 in 140 jedrskih bojnih glav, v slabem desetletju pa naj bi njihovo zalogo povečala na 1.000 oziroma 2.000.

... Pakistan ni želel zaostajati
Pakistan je svoje jedrsko orožje začel izdelovati v odgovor na indijsko testiranje jedrskega orožja. Jedrski arzenal je začel tajno razvijati konec 70. let 20. stoletja, ko je blizu Karačija postavil prvo nuklearko. Skoraj zagotovo naj bi Kitajska Pakistanu prodala 5.000 okroglih magnetov, pomembnih za pridelavo jedrskega orožja, kar je omogočilo, da je Pakistan razvil rudimentarno jedrsko zmožnost do konca 80. let. ZDA so do leta 1990 zagotavljale, da Pakistan ni postal jedrska država. Tistega leta so proti Pakistanu uvedli sankcije, s katerimi so zahtevali, da ZDA ustavijo gospodarsko in vojaško pomoč državi. Leta 1998 je Pakistan, nekaj tednov za Indijo, preizkusil prvi jedrski test.

Dva testa Pjongjanga
Severna Koreja je odstop od Pogodbe napovedala 10. januarja 2003, potem ko so jo ZDA obtožile, da razvija skrivni program bogatenja urana. Februarja 2005 je Pjongjang sporočil, da je razvil jedrsko orožje, zaradi pomanjkanja testiranj pa so številni strokovnjaki dvomili o resničnosti te navedbe. O uspešnem jedrskem testu so iz Severne Koreje poročali 9. oktobra 2006, kar so potrdili tudi ameriški obveščevalni agenti, ki pa so menili, da je bil test le delno uspešen. Drugi test jedrskega orožja je izvedla 25. maja letos.

Izrael - ima ali nima?
Izrael ni niti potrdil niti zanikal, da ima v lasti jedrsko orožje ali jedrski program. Judovska država je prisegla, da ne bo prva, ki bo v regijo vpeljala jedrsko orožje. Konec 60. let je izraelski veleposlanik v ZDA Jicak Rabin ameriško zunanje ministrstvo obvestil, da vpeljavo takega orožja v regijo razume kot testiranje in javno priznanje, zgolj posest jedrskega orožja pa naj ne bi pomenila vpeljave orožja v že tako "napeto" regijo. Izrael vztraja, da je Jedrski raziskovalni center Negev namenjen zgolj "raziskovalnemu reaktorju". Po podatkih Natural Resources Defense Councila in Federation of American Scientists ima Izrael od 75 do 200 kosov jedrskega orožja, analitiki pa so na satelitskih slikah prepoznali bunkerje z orožjem in kraje za izstreljevanje raket. Izrael je morda preizkušal jedrsko orožje leta 1979 skupaj z Južnoafriško republiko, a to ni bilo nikoli potrjeno.

Iran - v miroljubne namene ali ne?
Iran s svojim jedrskim programom, za katerega trdi, da ga razvija v civilne namene, jezi ZDA in njene zaveznice. Ameriške obveščevalne službe domnevajo, da bi bil Iran nekje med letoma 2010 in 2015 sposoben razviti dovolj visoko obogatenega urana za jedrsko orožje. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) meni, da "čeprav mora Iran pojasniti nekatere pomembne vidike preteklih in sedanjih jedrskih aktivnosti, Agencija nima konkretnih dokazov o nadaljnjem jedrskem programu".

Izrael bombardiral domnevni jedrski reaktor
Septembra 2007 je Izrael v Siriji bombardiral uradno neidentificiran kraj, za katerega je pozneje trdil, da je šlo za nastajajoči jedrski reaktor, ki pa še ni deloval. Letalski napad na domnevni jedrski reaktor naj bi se zgodil po tem, ko naj bi Severna Koreja Siriji dobavila reaktor za domnevni jedrski program. Bela hiša je aprila 2008 kongresu in IAEA-ju poročala, da je ameriška vlada prepričana, da Sirija gradi "skrivni jedrski reaktor", ki "ni za miroljubne namene". Damask je to ostro zanikal.

T. V.