Novico, ki je že prej obkrožila italijanske medije, je uradno potrdil predsedniški urad Kvirinala. Enrico Letta je mandat sprejel s pridržkom, saj je vprašanje, ali mu bo uspelo prebiti dvomesečno politično blokado in sestaviti vlado, saj je parlament razdeljen na tri močne dele, ki lahko blokirajo drug drugega.

Razkol v največji stranki
46-letni Letta ima precej izkušenj z delom v vladi in velja za zmernega politika, ki bi lahko pripeljal skupaj stranke, da bi Italija dva meseca po volitvah le dobila vlado. Levosredinska Demokratska stranka (PD) je sicer globoko razdeljena. Del članov podpira oblikovanje koalicije z nekdanjim premierjem Silviom Berlusconijem, del pa odločno nasprotuje sodelovanju z Ljudstvom svobode (PdL)

Letta je sprejemljiv za desno sredino, saj je bil njegov stric Gianni Letta dolga leta eden najtesnejših Berlusconijevih sodelavcev.

Če ne bo vlade, bo Napolitano odstopil
Predsednik Napolitano je naklonjen veliki koaliciji med Demokratsko stranko in Ljudstvom Svobode nekdanjega premierja Berlusconija, s čimer bi ostalo protestno Gibanje 5 zvezd (M5S), ki ga vodi Beppe Grillo, v opoziciji.

V svojem govoru ob ponovni izvolitvi je Napolitano vztrajal, da morajo stranke združiti moči. Zagrozil je tudi, da bo odstopil, če bodo strankarski voditelji še naprej "zavlačevali" z oblikovanjem nove vlade.

Velika koalicija za udobno večino
Na volitvah konec februarja je sicer zmagal levosredinski PD, a s premajhno prednostjo, da bi dobil večino v parlamentu. V 630-članski poslanski zbornici imajo demokrati tako kljub nagradi za zmago 297 sedežev, Gibanje 5 zvezd 109 sedežev, prej vladajoča desna sredina pa 98 sedežev. V 315-članskem senatu ima PD 111 glasov, PdL 98, M5S pa 54.