Napolitano je prvi predsednik Italije, ki je bil član komunistične stranke. Foto: EPA
Napolitano je prvi predsednik Italije, ki je bil član komunistične stranke. Foto: EPA
Bersanijev odstop je vnesel še več nemira. Foto: Reuters
Mario Monti med oddajo svoje glasovnice. Foto: EPA
Rocco Siffredi
Med kandidati za predsednika se je pojavil tudi pornozvezdnik Rocco Siffredi. Foto: EPA
Napolitano spet predsednik

Potem ko so Napolitana podprle vse večje politične stranke, razen Gibanja 5 zvezd, je z lahkoto osvojil več kot polovico glasov poslancev obeh domov italijanskega parlamenta.

87-letni Napolitano je eden izmed najstarejših voditeljev na svetu in verjetno na položaju ne bo ostal vseh sedem let, ampak bi lahko odstopil po razpletu politične krize, ki je nastopila po nejasnem izidu februarskih parlamentarnih volitev.

Napolitano je privolil v to, da bo kandidiral še za en predsedniški mandat, potem ko ga je več političnih voditeljev pozvalo, naj Italijo reši pred politično krizo.

"To, da ponudim svojo pripravljenost, štejem za nujno," je Napolitano zapisal v izjavi ob napovedi kandidature. Pojasnil je, da glede na politično situacijo ne more zavrniti sprejetja odgovornosti do svoje države. Ob tem je izrazil upanje, da bodo enako stopnjo zavedanja svoje odgovornosti izrazili poslanci.

Za vnovično kandidaturo se je odločil malo pred začetkom šestega kroga volitev predsednika države, ki ga volijo poslanci v italijanskem parlamentu. Po petih krogih je bilo namreč jasno, da nihče izmed trenutnih kandidatov ne bo mogel pridobiti zadostne podpore.

Prvi je Napolitana skušal pregovoriti vodja leve sredine Pier Luigi Bersani, ki je po polomu s svojim kandidatom za predsednika Romanom Prodijem napovedal odstop z vrha koalicije. Napolitana je h kandidaturi "v dobro države" pozval tudi odhajajoči premier Mario Monti. Podporo njegovi kandidaturi so napovedali tudi v Ljudstvu svobode Silvia Berlusconija.

Kaotični petek
V petek je največ glasov (395 od potrebnih 504) prejel nekdanji evropski komisar in dvakratni italijanski premier Romano Prodi, ki ga je podprla leva sredina, a je bil daleč od potrebne podpore.

Nizko število glasov je še posebej pomenljivo ob dejstvu, da ima levosredinsko zavezništvo v parlamentu 498 glasov. Že dejstvo, da več kot 100 poslancev levega bloka ni volilo Prodija, kaže na globoko razklanost v Bersanijevem zavezništvu. "Med našimi poslanci nas je vsak četrti izdal," je dejal Bersani in obsodil "sile, ki skušajo uničiti PD".

Prodiju je sledil Rodota, ki je prejel 213 glasov.

V četrtem krogu je glasovanje bojkotiralo Berlusconijevo desnosredinsko zavezništvo. S tem so se odzvali na potezo levice, ki se je po neuspešni kandidaturi z desnico usklajenega kandidata Franca Marinija odločila svojo podporo nameniti Prodiju.

Neuspešni poskusi sestave vlade
61-letni Bersani skuša sestaviti vlado že od februarja, a je s prezirom zavrnil Berlusconijevo ponudbo, da sestavita širšo koalicijo, po drugi strani pa je Bersaniju dal košarico nepredvidljivi Grillo. Nekateri opazovalci menijo, da Bersanijev odstop povečuje možnosti za predčasne volitve.

Predsednika države volijo predstavniki obeh domov parlamenta in 20 italijanskih dežel, skupno 1007 predstavnikov. A volitve zdaj opisujejo kot "fiasko" in "farso" ter zadnjo kapljo čez rob. K tej podobi prav gotovo pripomore tudi "slikovita" druščina, ki so se jo poslanci odločili predlagati za predsedniške kandidate.

Med drugim so se med kandidati tako znašli pornozvezdnik Rocco Siffredi, igralka Sophia Loren (ta je kandidirala že leta 1964 in 1992), trener nogometne ekipe Manchester City FC, Roberto Mancini, Berlusconijeva soproga Veronica Lario in starleta Valeria Marini. Celo fiktivnega lika Raffaella Mascettija je nekdo predlagal. Vsi so prejeli kar nekaj glasov. Ob tem pa so elektorji oddali še cel kup neveljavnih in praznih glasovnic.

Napolitano spet predsednik