Vodja misije Zahir Tanin je v poročilu, ki ga je predstavil Varnostnemu svetu, ugotovil, da je Unmik v preteklih dvajsetih letih na Kosovu opravil veliko koristnega, da pa ga v prihodnjih letih čaka še veliko dela. Foto: Reuters
Vodja misije Zahir Tanin je v poročilu, ki ga je predstavil Varnostnemu svetu, ugotovil, da je Unmik v preteklih dvajsetih letih na Kosovu opravil veliko koristnega, da pa ga v prihodnjih letih čaka še veliko dela. Foto: Reuters

VS je o Kosovu razglabljal ob 20. obletnici sprejema resolucije 1244, s katero je bila ustanovljena misija ZN-a na Kosovu. Po ustaljeni proceduri je o položaju VS-ju poročal vodja misije, posebni odposlanec Zahir Tanin, ki je predstavil svoje najnovejše poročilo o stanju na terenu. Sporočil je, da je položaj napet, in ob tem izrazil zaskrbljenost nad razmerami po aretacijah dveh članov misije, je poročal dopisnik RTV Slovenija Edvard Žitnik.

20 let misije Združenih narodov na Kosovu

V akciji kosovke policije proti organiziranemu kriminalu sta bila konec maja prijeta ruski diplomat Mihail Krasnoščenko in kosovski Srb Dejan Dimović. Kot je zatrdil Tanin, sta oba člana misije v času aretacije opravljala svoje uradne dolžnosti. Po izpustitvi iz pripora sta bila premeščena v bolnišnico, Dimović v Kosovsko Mitrovico, Krasnoščenko pa v Beograd. Po besedah kosovske strani je šlo za lažje poškodbe. Priština je Rusu odvzela diplomatsko imuniteto, ker je po njihovih navedbah skušal preprečiti operacijo.

Tanin zaskrbljen zaradi uporabe pretirane sile

Po navedbah kosovske policije sta Krasnoščenko in njegov lokalni sodelavec uporabila vozilo Unmika in skupaj z lokalnimi prebivalci vzpostavila barikado, da bi policiji preprečili vstop v kraj Zubin Potok. Priština je Rusa razglasila za nezaželeno osebo. Aretaciji sta še zaostrili napet dialog med Beogradom in Prištino.

Sorodna novica Na Kosovu srbsko premierko razglasili za nezaželeno osebo

Tanin je izrazil zaskrbljenost zaradi "uporabe pretirane sile" proti pripadnikoma Unmika, ki sta morala poiskati zdravniško pomoč in jima grozi kazenski pregon. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi nespoštovanja imunitete, čeprav je vodja pravne službe ZN-a Miguel de Serpa Soares razložil, da je imuniteta v interesu misije Unmik, ne pa njenih posameznih članov, ki jim jo lahko generalni sekretar ZN-a tudi odvzame.

Ob tem je Tanin opozoril, da se lahko položaj poslabša, če ne bo iskrenega procesa med obema stranema, ki od konca lanskega leta nimata nobenega produktivnega sodelovanja. Znova je opozoril na potrebo po odpravi stoodstotnih carin na uvoz iz Srbije in Bosne in Hercegovine, ki veljajo od novembra lani, čeprav mednarodna skupnost poziva Kosovo, naj to odpravi.

Srbija podpira Unmik, Kosovu se ne zdi več potreben

Srbski zunanji minister Ivica Dačić je povedal, da si ne more predstavljati, da lahko nekateri v tem trenutku še vedno zahtevajo ukinitev misije Unmik. To bi povzročilo veliko tveganje za poslabšanje položaja, česar si verjetno nihče ne želi, je menil. Policijsko operacijo je označil za nov poskus ustrahovanja Srbov, ki se bo po njegovih besedah nadaljevalo, če VS tega ne bo obsodil.

Varnostni svet razpravljal o Kosovu

Predstavnica Kosova Vlora Citaku je zatrdila, da Kosovo ni več v krizi, kot je bilo pred 20 leti, in Unmik ni več potreben. Osamosvojitev je označila za posledico procesa dekolonizacije, ne pa odcepitve. Dodala je, da je kosovska policija konec maja aretirala sedem civilistov, ki so postavljali barikade in se upirali preiskavi.

Predstavnika držav sta torej znova potrdila nasprotne poglede glede prihodnosti Unmika. Kosovo ne vidi več prave potrebe zanj, Srbija pa podpira prisotnost ZN-a. Da se misija Unmika nadaljuje, se strinjata tudi Rusija in Kitajska.