Nausedi ni uspelo zbrati dovolj glasov za zmago že v prvem krogu volitev. Foto: AP
Nausedi ni uspelo zbrati dovolj glasov za zmago že v prvem krogu volitev. Foto: AP

Po skoraj vseh preštetih glasovih je Nauseda, ki je tudi po predvolilnih anketah veljal za favorita, osvojil 44 odstotkov glasov, Šimonyte pa 20, je sporočila volilna komisija v Vilni. Nauseda bi za zmago v prvem krogu potreboval 50 odstotkov glasov.

Uvrstitev Nausede in Šimonyte, ki od leta 2020 kot premierka vodi desnosredinsko vladajočo koalicijo, v drugi krog volitev pomeni ponovitev dvoboja izpred petih let. Vseh kandidatov je bilo osem.

Volilno pravico je imelo nekaj manj kot 2,4 milijona ljudi. Po podatkih volilne komisije se je volitev udeležilo več kot 59 odstotkov upravičencev, kar je največ v prvem krogu predsedniških volitev po letu 1997.

Drugi krog volitev bo potekal 26. maja.

Grožnja Rusije glavna tema kampanje

Teme volilne kampanje so se osredotočale predvsem na varnostna vprašanja v baltskih državah. Volivce v regiji skrbi predvsem, da bi baltske države, nekdanje sovjetske republike, ki so zdaj članice EU-ja in Nata, postale tarča ruske agresije. Raziskava javnega mnenja je pokazala, da več kot polovica Litovcev namreč meni, da je ruski napad mogoč ali zelo verjeten.

Premierko Ingrido Šimonyte (desno) oktobra čakajo tudi parlamentarne volitve. Foto: AP
Premierko Ingrido Šimonyte (desno) oktobra čakajo tudi parlamentarne volitve. Foto: AP

Zaloge hrane v primeru vojne

Večina kandidatov na nedeljskih volitvah, med njimi tudi Šimonyte in Nauseda, je za državno televizijo povedala, da imajo doma pripravljene zaloge hrane v primeru vojaškega napada.

Oba glavna kandidata na volitvah podpirata povečanje obrambnega proračuna z 2,75 odstotka na najmanj tri odstotke bruto domačega proizvoda, s čimer bi posodobili vojsko in infrastrukturo za sprejem nemških enot in njihovih družin, ki bodo v Litvo prispeli leta 2027.

Medtem ko se glavna kandidata strinjata glede politike do Rusije, se razhajata pri vprašanjih, kot so istospolne poroke, ki jim Nauseda nasprotuje, kandidata pa imata tudi dolgo zgodovino osebnih sporov.

Nauseda na položaju od leta 2019

Litovski predsednik ima delno izvršilno vlogo, ki vključuje vodenje oboroženih sil in predsedovanje vrhovnemu organu za obrambo in državno varnostno politiko, državo pa zastopa na vrhovih Evropske unije in Nata. Skupaj z vlado ustvarja zunanjo in varnostno politiko, lahko vloži veto na zakone in ima vpliv na imenovanje ključnih uradnikov.

Leta 2019 je Nauseda v drugem krogu predsedniških volitev s 66 odstotki glasov premagal Šimonyte, nekdanjo finančno ministrico. Predsednico vlade čaka tudi težka preizkušnja na splošnih volitvah oktobra letos, saj vladne stranke v anketah zaostajajo.

Referendum o dvojnem državljanstvu ni uspel

Hkrati s predsedniškimi volitvami je v nedeljo potekal tudi referendum o uvedbi dvojnega državljanstva, ki pa ni uspel. Za spremembo 12. člena ustave, s katero bi več Litovcem omogočili dvojno državljanstvo, je namreč glasovalo premalo ljudi.

Poskus spremembe 12. člena ustave je tokrat spodletel drugič. Prvič je bil referendum o dvojnem državljanstvu leta 2019, ko prav tako ni uspel zaradi premajhnega števila glasov za.
Izseljenci, ki so Litvo zapustili po razglasitvi neodvisnosti leta 1990, trenutno niso upravičeni do dvojnega državljanstva razen nekaterih izjem. Ustavno sodišče je pojasnilo, da lahko le referendum o spremembi ustave odpre možnost dvojnega državljanstva za litovske državljane, ki so po razglasitvi neodvisnosti pridobili državljanstvo drugih držav.