Nekdanje tiskovne predstavnice haaške tožilke Carle Del Ponte, Florence Hartmann, oprostilna sodba hrvaškim generalom ni presenetila. Foto: MMC RTV SLO
Nekdanje tiskovne predstavnice haaške tožilke Carle Del Ponte, Florence Hartmann, oprostilna sodba hrvaškim generalom ni presenetila. Foto: MMC RTV SLO

"Haaški tribunal ni rekel, da ni bilo zločinov ali žrtev, ampak je s to razsodbo dejal, da človeka, ki sta bila obtožena vsa ta leta, nista tista, ki sta odgovorna za te zločine," pravi za MMC Hartmannova.

Spominja se, da je težava nastala že na samem začetku, ko so bili dokazi predočeni javnosti. Na prvostopenjskem sojenju sta bila generala kaznovana s sodbo, ki je temeljila, kot se je izrazila, na čudni konstrukciji, in sicer da je bil Gotovina na nekem sestanku, na katerem se je govorilo o zločinskih načrtih v okviru intervencije v Srbski krajini.

Ni bilo konkretnih dokazov
"Na tem sestanku je bil omenjen načrt, da se prežene nehrvaško ljudstvo. Toda potem se ne more tega povezovati z Gotovino. Šlo naj bi za tako imenovano skupinsko zločinsko dejanje. To omogoča nakazovanje, da zločinov nista storila osebno, ampak so bili storjeni zaradi sodelovanja različnih ljudi, ki so bili organizirani v zločinskem dejanju, tako kot v množičnih zločinih. To ni nov pojav v sodstvu, nikoli pa ni bilo konkretnih dokazov, tako da ne veste, kdo je bil v teh skupinah," pojasnjuje Hartmannova.

Če ni čezmernega granatiranja, imamo vojno operacijo
Drugo povezovanje je bilo po njenem mnenju prav tako čudno in se je nanašalo na čezmerno granatiranje Knina. "Haaški tribunal – razen za Sarajevo in Dubrovnik – sploh nikomur ni sodil za granatiranje mest, čeprav je bil to eden glavnih načinov vojskovanja, tako kot tudi granatiranje civilnega prebivalstva. Knin je bil vojna operacija, ker ni bilo čezmernega granatiranja. Tudi zaradi tega je bilo pričakovati, da bo Gotovina oproščen. To bi delovalo samo, če bi bila vojna prepovedana." "Po mojem mnenju bi bila to najboljša rešitev. Toda zakon je takšen in ga je treba spoštovati," navaja Hartmannova in pojasnjuje: "Če ni skupinskega zločinskega združevanja, ko se povezuje Gotovina s sestankom s Tuđmanom na Brionih, kjer so govorili o etničnem čiščenju? Če nimamo pretiranega granatiranja, ampak imamo vojaško operacijo – potem se ga ne more povezovati z etničnim čiščenjem, ki se je zgodilo pozneje. Je pa treba za to obtožiti druge udeležence. Ponavljam, haaški tribunal ne pravi, da zločinov ni bilo, ampak pravi, da so sodili napačnim ljudem oziroma so bili napačni za to obtoženi," poudarja.

Hrvaška bi lahko prehitela haaško sodišče
Meni tudi, da je škoda, da Hrvaška sama ni sodila storilcem na svojih sodiščih, saj je dobro vedela, katere so bile strukture, kakšna je bila vloga vojske in policije ter različnih struktur, ki so sodelovale v vojnih in drugih operacijah. "Hrvaška bi lahko prehitela haaško sodišče in dejanske storilce aretirala ter jim sodila na svojih sodiščih, zato je tudi soodgovorna za vso krizo, povezano s hrvaškimi generali," je izpostavila Hartmannova.

Tribunal je za Srbijo mrtev
V Beogradu z gnusom spremljamo odločitev Haaga, pravi za MMC glavni in odgovorni urednik Politike Dragan Bujošević. "Neverjetno je, da nihče ni kriv, da so vsi nedolžni, da ni bilo zločinskega združevanja, če pa obstajajo brionski stenogrami, v katerih vse jasno piše. Tam je zapisan načrt, da se Srbi preženejo iz Hrvaške in se jim onemogoči vrnitev. To pravi gospod Tuđman. Nevihta je bila organizirana s tem namenom, zdaj pa smo dobili takšno razsodbo, ki je popolnoma osvobajajoča. To je absoluten škandal. Kar se Srbije tiče, je tribunal mrtev," je prepričan.

Napoveduje grozovite odzive. "Imeli boste protihaaške, protievropske in protispravljive odzive v regiji. Vse, kar je bilo do zdaj narejenega glede tega, bo kritizirano in napadano, to je najbolj škandalozna razsodba haaškega tribunala. Bilo jih je dovolj. Tale pa je šla čez vse meje," je dejal Bujošević.