Usoda sveta je v rokah svetovnih voditeljev. Ki pa so takšni in drugačni. Foto: Reuters
Usoda sveta je v rokah svetovnih voditeljev. Ki pa so takšni in drugačni. Foto: Reuters

Na dan, ko Slovenija izbira predsednika države, smo se ozrli čez planke in zbrali tiste voditelje držav - kronane glave, predsednike in premierje -, ki izstopajo po posamezni lastnosti.

Nekdanji francoski predsednik Charles de Gaulle je nekoč izjavil, da mora biti voditelj države "duša naroda", v slovenski predvolilni kampanji se je veliko govorilo o predsedniku kot o "moralni avtoriteti". Mnenja o tem so različna, prav tako kot so različni vplivi in pristojnosti, ki jih imajo posamezni voditelji.

V spodnji fotozgodbi smo zbrali drobce iz zgodovine in sedanjosti voditeljev držav in pobrskali za različnimi rekordi, ki zagotovo niso odločilni pri samem vodenju države, so pa, če ne drugega, zanimivi.

Kliknite na kvadratek na fotografiji desno spodaj, da se vam odpre celozaslonski način.

Robert Mugabe
Najstarejši voditelj, ki je še na položaju, je zimbabvejski predsednik Robert Mugabe, ki je bil med letoma 1980 in 1987 premier te afriške države, od leta 1987 pa je njen predsednik. Mugabe je bil rojen 21. februarja leta 1924, torej bo prihodnje leto dopolnil že 94 let. Med starostnike sodijo tudi britanska kraljica Elizabeta II. (91 let), tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi (90 let) in kubanski predsednik Raul Castro (86 let). Foto: Reuters
Sebastian Kurz
Vse kaže, da bo najmlajši vodja vlade v Evropski uniji in na svetu po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Avstriji postal komaj 31-letni dozdajšnji zunanji minister Sebastian Kurz, ki je svojo ljudsko stranko popeljal do volilne zmage. Predsednik Alexander Van der Bellen je v petek Kurzu podelil mandat za sestavo vlade. Kurz je bil rojen 27. avgusta leta 1986, postavil pa je že en rekord - pri 27 letih je postal najmlajši zunanji minister kake evropske države. Trenutno je najmlajši voditelj kake države sicer Enrico Carattoni, eden izmed dveh glavnih regentov San Marina, ki ima kolektivno, dvočlansko vodstvo. Carattoni je star 32 let. Med mlajše voditelje spadajo tudi severnokorejski samodržec Kim Džong Un (34 let), irski premier Leo Varadkar (38 let) ter estonski premier Jüri Ratas, ukrajinski premier Volodimir Grojsman in francoski predsednik Emmanuel Macron (vsi 39 let). Foto: Reuters
Kraljica Elizabeta II.
Britanska kraljica Elizabeta II. je voditeljica z najdaljšim stažem na svetu, tako med kronanimi kot nekronanimi glavami. Na prestol se je zavihtela daljnega 6. februarja leta 1952, kar pomeni, da Združenemu kraljestvu, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji vlada že skoraj 66 let! Nekaj pozneje je postala tudi monarhinja 12 drugih držav skupnosti Commonwealth. Med modro krvjo ji po dolžini staža na drugem mestu sledi brunejski sultan Hasanal Bolkiah, ki je na prestolu dobrih 50 let, v Evropi pa zelo dolgo, že skoraj 46 let, vlada tudi danska kraljica Margareta II. Foto: Reuters
Paul Biya
Med predsedniki in premierji, ki vodijo svoje države in se na ta položaj niso povzpeli zaradi kraljeve krvi, se je najdlje na stolčku obdržal Paul Biya, ki je leta 1975 postal premier Kameruna, od leta 1982 pa državo predstavlja kot njen predsednik. Enega izmed dveh vodilnih položajev v državi tako zaseda že 42 let. Ekvatorialna Gvineja ima istega predsednika - Teodora Obianga Nguemo Mbasoga - že 38 let, že omenjeni Mugabe pa je na čelu Zimbabveja 37 let. Med tistimi z najdaljšim stažem je največ takih v afriških državah. Med evropskimi državami je Aleksander Lukašenko voditelj Belorusije 23 let. Foto: Reuters
Sierra Leone
Kaj pa najkrajši mandat? Med kronanimi glavami je lastnik tega neslavnega rekorda francoski kralj Ludvik XIX. Po abdikaciji njegovega očeta avgusta leta 1830 je postal kralj, a tudi sam že 20 minut pozneje abdiciral. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bilo njegovo vladanje prekratko, da bi ga lahko sploh označili s to besedo. Med posvetnimi voditelji pa je imel najkrajši mandat Siaka Stevens, premier afriške države Sierra Leone, ki je to delo opravljal vsega 30 minut. Po prisegi 21. marca leta 1967 so namreč v premiersko palačo vdrli uporniki in ga aretirali. A leta 1968 se je znova zavihtel na oblast in tam ostal do leta 1985 (fotografija je iz Sierre Leone). Foto: Reuters
Hery Rajaonarimampianina
Hery Rajaonarimampianina je januarja leta 2014 postal predsednik Madagaskarja in pozornost svetovne javnosti požel tudi zaradi dolgega in zapletenega priimka. Njegovo polno ime je Hery Martial Rajaonarimampianina Rakotoarimanana - da se ne boste trudili s štetjem, vam povemo, da vsebuje 44 črk, njegov glavni priimek pa ima 19 črk. To pomeni, da je Rajaonarimampianina svetovni voditelj tako z najdaljšim polnim imenom kot z najdaljšim priimkom. Pri Guardianu so leta 2014 proučili 195 takratnih svetovnih voditeljev in ugotovili, da v povprečju njihovo ime in priimek štejeta 14 črk. Foto: Reuters
Generalna skupščina ZN-a
Septembra leta 2000 je takratni generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan na 'milenijskem zasedanju' gostil 150 voditeljev držav. Na tridnevnem vrhu so voditelji razpravljali o onesnaževanju, revščini in reševanju vojaških spopadov, torej o temah, ki so še danes aktualne. V New York sta na primer prišla tudi takratni kubanski voditelj Fidel Castro in iranski voditelj Mohamed Hatami, predstavniki Severne Koreje pa so se na poti v ZDA obrnili v Nemčiji, ker se niso strinjali s telesnim pregledom. To zasedanje se je zapisalo v Guinnessovo knjigo rekordov kot zasedanje, na katerem se je na enem mestu zbralo največ voditeljev. Foto: Reuters
Taufa'ahau Tupou IV.
Tudi voditelji so samo ljudje in tudi oni imajo najrazličnejše težave. Najtežji voditelj naj bi bil kralj tihomorskega otočka Tonga, Taufa'ahau Tupou IV., ki je državo vodil v obdobju med letoma 1965 in 2006. Leta 1976 naj bi mu tehtnica pokazala že neverjetnih 607 kilogramov, nato pa se je prijel v roke in počasi izgubil 40 odstotkov te teže. Omenjeni monarh je umrl leta 2006. Foto: Reuters
Filip Vujanović
Na svetovnem spletu je mogoče najti tudi druge zanimive podatke o osebnih lastnostih monarhov, predsednikov in premierjev najrazličnejših držav. Za najvišjega voditelja vseh časov tako velja kralj Navarre Sancho VII., ki je kraljevini Navarri vladal v 13. stoletju. Njegovi posmrtni ostanki so pokazali, da je meril najmanj 221 centimetrov. Med aktualnimi voditelji je najbolj visokorasel predsednik Črne gore Filip Vujanović, ki je zrasel do višine 200 centimetrov. Foto: Reuters
Vladimir Putin in Dmitrij Medvedjev
Kaj pa najnižji voditelj? Za absolutnega rekorderja ni dvoma - to je bil nekdanji mehiški predsednik Benito Juárez, ki še danes velja za simbol mehiškega nacionalizma in upora proti vplivu tujcev v državi. A Juárez, ki je Mehiko vodil v 19. stoletju, je bil neverjetno nizek, saj naj bi meril komaj 137 centimetrov. Nekdanji severnokorejski voditelj Kim Džong Il je meril 168 centimetrov, manj kot 170 centimetrov pa je visok tudi ruski premier Dmitrij Medvedjev, ki je s 162 centimetri še osem centimetrov nižji od predsednika države Vladimirja Putina. Tudi številni drugi zgodovinski voditelji niso bili prav visoki - meje 170 centimetrov niso presegli Napoleon Bonaparte, Winston Churchill, Josif Stalin, Vladimir Lenin in Jaser Arafat. Foto: Reuters
Fidel Castro
Nekdanji kubanski voditelj Fidel Castro se je v Guinnessovo knjigo rekordov zapisal z najdaljšim govorom vseh časov v palači Združenih narodov. V Generalni skupščini ZN-a je 29. septembra leta 1960 govoril natanko štiri ure in 29 minut. Najdaljši govor sploh pa je imel leta 1986 na partijskem kongresu v domači Havani, ko je govoril neverjetnih sedem ur in deset minut. Foto: Reuters
Isabel Peron
Prva predsednica kake države je bila Isabel Peron iz Argentine, z rojstnim imenom Maria Estela Martinez. Peronova se je na predsedniški stolček zavihtela po smrti svojega moža Juana Perona 1. julija leta 1974 in se ohranila na oblasti do vojaškega udara marca leta 1976. S prvo premierko na svetu pa se lahko pohvali Šrilanka - to je bila Sirimavo Bandaranaika, ki se je na ta položaj povzpela po zmagi svoje stranke na parlamentarnih volitvah leta 1960. Foto: Reuters
Najdlje živeči voditelj - Willem Drees
Socialdemokrat Willem Drees je bil nizozemski premier v obdobju od leta 1948 do 1958. Živel pa je vse do leta 1988, ko je umrl v starosti 101 leto in 313 dni. S tem se je zapisal v zgodovino kot voditelj katere koli države, ki je živel najdlje. Pa še ena starostna zanimivost: Indijec Morarji Ranchhodji Desai je voditelj, ki je moral na svoj stolček čakati najdlje, saj je premier postal leta 1977, ko je štel že 81 let. Foto: AP
Johanna Sigurdardottir
Do zdaj je bilo v Evropi - in na svetu - pet istospolnih, biseksualnih oziroma transseksualnih voditeljev, ki svoje spolne usmerjenosti v času svojega mandata niso skrivali. Prva lezbična voditeljica kake države je februarja leta 2009 postala Johanna Sigurdardottir, ki je takrat prevzela vodenje islandske vlade. Vlado je vodila nekaj več kot štiri leta. Istospolno so usmerjeni tudi nekdanji belgijski premier Elio Di Rupo ter aktualni premierji Luksemburga, Irske in Srbije - Xavier Bettel, Leo Varadkar in Ana Brnabić. Foto: Reuters
Sauli Niinistö
Finski predsednik Sauli Niinistö bo čez nekaj mesecev tretjič postal očka, kar ne bi bilo tako presenetljivo, če ne bi štel že 69 pomladi. Njegova žena Jenni Haukio bo namreč pri 40 letih prvič postala mama. Niinistö je bil v svoji karieri že finančni minister, evropski poslanec in predsednik finskega parlamenta, na čelo Finske pa je prišel leta 2012. Ob veseli novici o naraščaju je zagotovil, da sprememba v njegovem življenju ne bo vplivala na opravljanje predsedniške funkcije. Foto: Reuters
Cesar Akihito
Najstarejša kraljeva hiša je japonska, saj je še vedno aktualni cesar Akihito 125. potomec prvega japonskega cesarja Džimuja, ki naj bi vladal v 1. oziroma 7. stoletju pred našim štetjem. Prvi dokazi o japonskem cesarju segajo v 6. stoletje našega štetja, ko je vladal 29. japonski cesar Kinmej. Foto: Reuters
Li Hsien Lung
Li Hsien Lung je od leta 2004 premier Singapurja in obenem najbolje plačani vodja katere koli države na svetu. Med letoma 2008 in 2012 je zaslužil več kot 2,4 milijona evrov letno, a zaradi nezadovoljstva sodržavljanov si je plačo znižal za skoraj tretjino, tako da zdaj znaša 'le' še 1,4 milijona evrov letno. Drugi najbolje plačani vladni funkcionar je voditelj Hongkonga, ki pa zasluži mnogo manj, okoli pol milijona evrov letno. Med evropskimi državami so najbolje plačani voditelji trije člani švicarskega zveznega sveta, ki prejemajo okoli 400.000 evrov plače letno. Foto: Reuters
Ak Saray
Predsedniški kompleks v Ankari, imenovan Ak Saray (Bela palača), velja za največjo predsedniško palačo na svetu. Ogromna stavba, ki ima 1.150 sob in površino 200.020 kvadratnih metrov, leži na obrobju Ankare, predsednik države Recep Tayyip Erdogan pa se je vanjo preselil oktobra leta 2014. Kompleks vsebuje tudi zgradbe za obiskovalce, botanični vrt, nadzorni center, podzemni bunker, park in kongresni center. A to še ni vse, saj nameravajo v kratkem zgraditi še palačo za Erdoganovo družino z 250 sobami, mošejo za 4.000 vernikov in kulturni center. Med največje predsedniške palače sodita tudi Hofburg na Dunaju (240.000 kvadratnih metrov, 2.600 sob) in predsedniška zgradba Raštrapati Bavan v Delhiju (200.000 kvadratnih metrov). Foto: Reuters
Donald Trump
Ameriški predsednik Donald Trump ima na svojem najbolj priljubljenem komunikacijskem orodju Twitterju že več kot 39,7 milijona sledilcev. Zaradi svojih zapisov Trump hitro dobiva nove sledilce in na začetku oktobra letos je v številu sledilcev presegel tudi papeža Frančiška, ki svoje misli sicer objavlja na profilih v devetih jezikovnih različicah. Papež ima 39,5 milijona sledilcev. Tretji najbolj 'zasledovan' politik oziroma svetovni voditelj je s 34,9 milijona sledilcev indijski premier Narendra Modi. Foto: Reuters
Tamim bin Hamad Al Tani
Najbolj znano predsedniško letalo na svetu je nedvomno Air Force One, s katerim se prevažajo ameriški predsedniki. To je tudi najdražje predsedniško letalo, njegova vrednost je ocenjena na okoli 800 milijonov evrov. A katarski emir Tamim bin Hamad Al Tani je tisti, ki se lahko pohvali ne le z enim, ampak kar s celo floto zasebnih letal, ki imajo skupno vrednost okoli 1,3 milijarde evrov. Na državniške obiske se prevaža z dvema airbusoma A320 in dvema A330 ter dvema boeingoma 747-8s. Pred leti je na uradni obisk Japonske prišel z delegacijo desetih letal. Foto: Reuters
Emomali Rahmon
Aprila letos je v Tadžikistanu začel veljati nenavaden odlok - tamkajšnjega predsednika lahko v medijih naslavljajo zgolj z njegovim polnim nazivom: oče miru in narodne enotnosti, vodja naroda, predsednik Republike Tadžikistana, njegova ekscelenca Emomali Rahmon. Da se na televizijskih zaslonih odvrti celoten naziv, je tako potrebnih kar 15 sekund. Verjetno je to tudi najdaljši naziv kakega predsednika na svetu. Foto: Reuters
Sebastian Kurz
Vse kaže, da bo najmlajši vodja vlade v Evropski uniji in na svetu po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Avstriji postal komaj 31-letni dozdajšnji zunanji minister Sebastian Kurz, ki je svojo ljudsko stranko popeljal do volilne zmage. Predsednik Alexander Van der Bellen je v petek Kurzu podelil mandat za sestavo vlade. Kurz je bil rojen 27. avgusta leta 1986, postavil pa je že en rekord - pri 27 letih je postal najmlajši zunanji minister kake evropske države. Trenutno je najmlajši voditelj kake države sicer Enrico Carattoni, eden izmed dveh glavnih regentov San Marina, ki ima kolektivno, dvočlansko vodstvo. Carattoni je star 32 let. Med mlajše voditelje spadajo tudi severnokorejski samodržec Kim Džong Un (34 let), irski premier Leo Varadkar (38 let) ter estonski premier Jüri Ratas, ukrajinski premier Volodimir Grojsman in francoski predsednik Emmanuel Macron (vsi 39 let). Foto: Reuters
Kraljica Elizabeta II.
Britanska kraljica Elizabeta II. je voditeljica z najdaljšim stažem na svetu, tako med kronanimi kot nekronanimi glavami. Na prestol se je zavihtela daljnega 6. februarja leta 1952, kar pomeni, da Združenemu kraljestvu, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji vlada že skoraj 66 let! Nekaj pozneje je postala tudi monarhinja 12 drugih držav skupnosti Commonwealth. Med modro krvjo ji po dolžini staža na drugem mestu sledi brunejski sultan Hasanal Bolkiah, ki je na prestolu dobrih 50 let, v Evropi pa zelo dolgo, že skoraj 46 let, vlada tudi danska kraljica Margareta II. Foto: Reuters
Paul Biya
Med predsedniki in premierji, ki vodijo svoje države in se na ta položaj niso povzpeli zaradi kraljeve krvi, se je najdlje na stolčku obdržal Paul Biya, ki je leta 1975 postal premier Kameruna, od leta 1982 pa državo predstavlja kot njen predsednik. Enega izmed dveh vodilnih položajev v državi tako zaseda že 42 let. Ekvatorialna Gvineja ima istega predsednika - Teodora Obianga Nguemo Mbasoga - že 38 let, že omenjeni Mugabe pa je na čelu Zimbabveja 37 let. Med tistimi z najdaljšim stažem je največ takih v afriških državah. Med evropskimi državami je Aleksander Lukašenko voditelj Belorusije 23 let. Foto: Reuters
Sierra Leone
Kaj pa najkrajši mandat? Med kronanimi glavami je lastnik tega neslavnega rekorda francoski kralj Ludvik XIX. Po abdikaciji njegovega očeta avgusta leta 1830 je postal kralj, a tudi sam že 20 minut pozneje abdiciral. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bilo njegovo vladanje prekratko, da bi ga lahko sploh označili s to besedo. Med posvetnimi voditelji pa je imel najkrajši mandat Siaka Stevens, premier afriške države Sierra Leone, ki je to delo opravljal vsega 30 minut. Po prisegi 21. marca leta 1967 so namreč v premiersko palačo vdrli uporniki in ga aretirali. A leta 1968 se je znova zavihtel na oblast in tam ostal do leta 1985 (fotografija je iz Sierre Leone). Foto: Reuters