Najstarejši sin Karla I. in zadnji habsburški prestolonaslednik je umrl 4. julija, star 98 let. Pokopali so ga v cesarski grobnici Habsburžanov v kapucinski cerkvi skupaj z njegovo ženo Regino von Sachsen-Meiningen, ki je umrla februarja lani. Njene posmrtne ostanke so v ta namen na Dunaj prepeljali iz kraja Veste Heldburg v Nemčiji.

Ob tej priložnosti se je v središču Dunaja, ki so ga zaprli za promet, zbralo veliko število ljudi. Tisoči, oblečeni v črno, so se pričeli zbirati že zjutraj. Med zbranimi ob slovesu od nesojenega avstrijskega cesarja so najbolj izstopali člani številnih društev, ki gojijo spomin na obdobje imperialne Avstrije in habsbsurške dinastije, ki je avstrijskim dednim deželam vladala kar sedem stoletij.

Srce pokopano na Madžarskem
Medtem ko so posmrtne ostanke von Habsburga položili v grobnico habsburških vladarjev, pa bodo njegovo srce v skladu z družinsko tradicijo dan pozneje pokopali ločeno, v samostanu Pannonhalma na Madžarskem.

Voditelji držav na Dunaju
Pred pogrebom je v stolnici sv. Štefana potekala žalna maša, ki so se je udeležili številni voditelji držav in vlad, med njimi avstrijski predsednik Heinz Fischer, premierja Hrvaške in Makedonije, Jadranka Kosor in Nikola Gruevski, ter predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek. Pogrebnih slovesnosti so so udeležili tudi predstavniki kraljevih in plemiških družin, med drugim iz Švedske, Luksemburga in Liechtensteina.

Na žalni maši je bil navzoč tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Kot so v spomin na umrlega von Habsburga zapisali pri Slovenski škofovski konferenci, je bil tesno povezan z dogodki slovenske samostojnosti in si je prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije.

Kardinal Christoph Schönborn, ki je vodil pogrebno mašo, je v nagovoru izpostavil dve lastnosti pokojnega: sposobnost prilagajanja novemu brez strahu ter obenem zvestoba svojemu poreklu. "Za ljudi je pogosto izziv, da ostanejo zvesti svojemu poreklu, čeprav so se okoliščine spremenile," je dejal osebni predstavnik papeža Benedikta XVI.

20 let je bil evropski poslanec
Otto von Habsburg je bil rojen 20. novembra 1912 v Avstriji, po koncu habsburške monarhije pa je njegova družina odšla v izgnanstvo v Švico in pozneje na Madeiro. Na avstrijsko ozemlje je lahko po večletnem pravnem boju z avstrijsko vlado znova stopil šele leta 1966.

Bil je nasprotnik nacizma in Hitlerjeve priključitve Avstrije, Hitler pa ga je videl kot grožnjo svojim načrtom. Zato je zbežal v ZDA, od koder se je vrnil po koncu druge svetovne vojne in se nato posvetil združevanju Evrope. Sodeloval je pri ustanavljanju Panevropske unije in bil njen predsednik med letoma 1973 in 2004. Od leta 1979 do leta 1999 je bil član Evropskega parlamenta, kamor je bil izvoljen na listi bavarske Krščansko-socialne unije (CSU). Po padcu komunizma je bil vnet zagovornik širitve Evropske unije na Vzhod.

Za von Habsburgom so v preteklih dneh potekale že tri žalne slovesnosti - dve na Bavarskem, kjer je večino življenja preživel in tudi umrl, ena pa v avstrijskem romarskem središču Marijino Celje.