Shod je potekal pod geslom Mi, ljudje, organiziran pa je bil po pozivu Odbora za obrambo demokracije. Na Poljskem se namreč bojijo, da je zaradi potez vladajoče konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS) demokracija resno ogrožena. Po podatkih organizatorjev naj bi se zbralo kar 80.000 ljudi, nekateri drugi viri pa poročajo o 15.000.

Med drugim jih je podprl vodilni liberalni poljski dnevnik Gazeta Wyborcza, katerega odgovorni urednik Jaroslav Kurski je napisal odločen uvodnik na to temo. "Mi, ljudstvo - to so tisti med nami, ki niso pripravljeni privoliti v uničenje poljske demokracije. Priča smo najhujšim časom za te ljudi po letu 1989. V 100 dneh je PiS zgradil malo, a uničil veliko," je med drugim zapisal Kurski.

Tudi v podporo Walesi
Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je bil tokratni shod prvi, ki se ga je udeležilo več vidnih predstavnikov zdajšnje opozicije. "To bo dolg marš, a pripravljeni smo se spopasti s tem izzivom," je tako povedal eden izmed udeležencev, nekdanji poljski zunanji minister iz vrst liberalne Državljanske platforme (PO) Grzegorz Schetyna. "Za nami je sto dni kršitev zakona in bojim se, da najhujše še prihaja," pa je dodal vodja levosredinske stranke Nowoczesna Ryszard Petru.

Protestniki so izrecno poudarili, da stojijo ob strani ikoni boja proti komunizmu, prvemu predsedniku Poljske po padcu železne zavese in Nobelovemu nagrajencu za mir Lechu Walesi, ki je tarča očitkov, da je bil ovaduh nekdanje komunistične tajne službe. "V svojih najhujših sanjah nisem nikoli predvidel, da se bo - po vseh letih boja za svobodo, po represiji in aretacijah - državni aparat demokratične države obrnil proti nam, preganjanim nasprotnikom komunističnega sistema," je v izjavi, ki so jo prebrali na protestu, zapisal Walesa, ki vse očitke o vohunjenju zavrača.

Že številni protesti proti novi vladi
Konservativna vlada je na oblast prišla lani novembra in od vsega začetka številne Poljake razburjajo njene poteze. Tako so bili pogosti tudi protesti v Varšavi in v drugih poljskih mestih.

Ljudje so šli na ulice v znak protesta proti reformi ustavnega sodišča, novi medijski zakonodaji, razširitvi policijskih pooblastil, menjavam ljudi na vidnih položajih … Tudi Evropska komisija je že sprožila postopek in vzela ukrepe Varšave pod drobnogled.