Lukašenkova prisega je bila sprva načrtovana za februar, naprej pa naj bi jo pomaknili, ker je želel predsednik čim prej potrditi svojo zmago. Foto: Reuters
Lukašenkova prisega je bila sprva načrtovana za februar, naprej pa naj bi jo pomaknili, ker je želel predsednik čim prej potrditi svojo zmago. Foto: Reuters

Zahodne države so predsedniške volitve 19. decembra lani označile za nepravične in pozivajo k izpustitvi opozicijskih voditeljev in aktivistov, pridržanih med povolilnimi demonstracijami. Minsk zavrača kritiko volitev.

"Po volji ljudstva je bil Aleksander Lukašenko izvoljen za predsednika Belorusije. Volivci so sprejeli to odločitev na svobodnih in demokratičnih volitvah," je predsednica volilne komisije dejala pred Lukašenkovo prisego.

EU razmišlja o sankcijah
Medtem ko je Lukašenko, "zadnji evropski diktator", kot je tudi znan, začel nov petletni mandat, pa Evropska unija razmišlja o novih sankcijah proti Belorusiji.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri poziva k novim volitvam v državi, evropski ministri pa se bodo 31. januarja odločali, ali naj uvedejo strožje sankcije, ki bi vključevale prepoved vizumov in zamrznitev premoženja najvišjih predstavnikov beloruskih oblasti, med njimi tudi Lukašenka.

Minsk obtožuje Varšavo in Berlin
Poljska je že uvedla enostransko prepoved potovanja beloruskim oblastem in pozvala druge evropske države, naj ji pri tem sledijo. Belorusija je nato obtožila Poljsko in Nemčijo, da sta na dan volitev skušali v Belorusiji izvesti državni udar, in namignila, da sta v ozadju demonstracij. Varšava in Berlin obtožbo zanikata.

"Če bo kdo skušal uvesti gospodarske ali druge sankcije proti Belorusiji, bomo takoj odgovorili," je Lukašenko v četrtek opozoril, da bo odgovoril na morebitne sankcije.