Naveza ZDA-Izrael je tradicionalno močna. Foto: Reuters
Naveza ZDA-Izrael je tradicionalno močna. Foto: Reuters
Vse več ameriških Judov na izraelsko zasedbo palestinskega ozemlja gleda kritično. Foto: EPA
Starejši judje imajo še vedno precej bolj konservativne poglede. Foto: Reuters
Netanyahuja so ob obisku New Orleansa novembra pričakali tudi protestniki. Foto: EPA
Mlajši rabini ne delijo nujno vseh mnenj s svojimi mentorji. Foto: EPA

Blokada ZDA pravzaprav ni presenetila nikogar - niti nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je na to zgovorno dejal: "Vsi vemo, da je kongres najbolj proizraelsko parlamentarno telo na svetu."

Ni skrivnost, da je judovski lobi v ZDA že tradicionalno izjemno močan. Toda kot poroča revija Time, se tudi med ameriškimi judi stališče do Palestine od generacije do generacije vse bolj razlikuje.

Dana Goldstein, mlada novinarka in podiplomska študentka na univerzi Columbia, ki je med drugim pisala za Guardian, New Republic in Time, piše v svojem komentarju v reviji Time, kako razume frustracije Palestincev, "ki se spopadajo z nenehnimi novimi izraelskimi naselbinami", in se strinja z njihovo odločitvijo, da se obrnejo na ZN.
Toda njena mama, piše, podpira predsednika Obamo pri njegovi nameri veta. "Grozno se počutim, ko tako glasno izražaš svoje kritike Izraela," pravi Goldsteinovi njena mama.

Hebrejšina da, o Palestincih bolj malo
Goldsteinova je pisala precej ostro o izraelskem napadu na Libanon leta 2006, o napadu na Gazo leta 2009 in o vprašanjih državljanskih pravic v Izraelu. Med odraščanjem v predmestju New Yorka je bila podpora Izraelu tako temeljna družinska tradicija kot voliti za demokrate ali pa prižiganje sveč ob petkih zvečer. Mama Goldsteinove je magistrirala iz judovske zgodovine in je programska direktorica večje sinagoge. V mladosti je delala kot prostovoljka v kibucu v Izraelu in navezovala stike z daljnimi sorodniki.

Hčerko je dala šolati v konservativno šolo, kjer se je učila hebrejščine in o tem, da je Izrael "dežela medu in mleka", kjer so tisti, ki so preživeli holokavst, namakali puščave in tako nerodovitna tla spremenili v rodovitna. O življenju Palestincev pa v šoli niso učili kaj dosti - šele na univerzi se je Goldsteinova spoprijateljila tudi z muslimani in se vpisala v program bližnjevzhodne zgodovine in politike.
"Takrat sem morala prilagoditi svoj liberalni, humanistični svetovni nazor temu, da judovska država, na katero sem bila tako ponosna, zaseda zemljo 4,4 milijona Palestincev brez države, od katerih jih je mnogo beguncev, ki so se morali zaradi izraelske zasedbe preseliti."

Izlet v Izrael
V zadnjem letniku fakultete je Goldsteinova odpotovala v Izrael, kjer ji je obisk rodovitnih sadnih nasadov in srednjeveških mestnih jeder zagrenilo opazovanje gradnje "varnostne" ograje, ki ni le preprečevala samomorilske teroristične napade, ampak tudi ločevala palestinske vaščane ter njihovo zemljo in oskrbo z vodo. Več ur se je pogovarjala z mladim izraelskim vojakom, zgroženim nad rutinsko "ostrim in zaničevalnim" ravnanjem s palestinskimi civilisti na izraelskih vojaških nadzornih točkah.

Po tem izletu je Goldsteinova sklenila, da ne more več brezpogojno podpirati Izraela. In pri tem ni sama. Javnomnenjske raziskave med mladimi ameriškimi Judi kažejo, da je, razen ortodoksnih Judov, mnogo mladih precej manj navezanih na Izrael kot njihovi starši, ki so odraščali v času vojn leta 1967 in leta 1973, ko je bil Izrael "manj agresor in bolj žrtev".
Anketa iz leta 2007 je pokazala, da čeprav se večina ameriških Judov vseh starosti še naprej ima za "proizraelske", se tisti, mlajši od 35 let, imajo manj za sioniste. Več kot 40 odstotkov ameriških Judov, mlajših od 35 let, meni, da "Izrael zavzema zemljo, ki pripada nekomu drugemu", več kot 30 odstotkov pa jih je včasih "sram" zaradi dejanj Izraela.

Razlika tudi pri rabinih
Ta generacijski premik pooseblja Hanna King, 18-letna dijakinja, vzgojena v Seattlu kot konservativna Judinja. Kingova je bila del skupine aktivistov, ki so novembra lani na svetu judovskih zvez v New Orleansu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja napadli z gesli proti okupaciji. "Netanjahu se vztrajno razglaša za predstavnika vseh Judov," razlaga Kingova. "Protest je bil zame priložnost, da jasno povem, da se tiste nepravice ne dogajajo v mojem imenu. Bilo je kot orodje za začrtanje prave poti mojega lastnega judovstva."

Zmernejše kritike v ZDA izraža J Street, politični aktivistični odbor, ki so ga ustanovili leta 2008 kot "za Izrael, za mir" kot nekakšno protiutež precej bolj ortodoksnemu washingtonskemu Odboru za ameriško-izraelske javne zadeve.

Celo pri mladih rabinih je večja verjetnost, da bodo kritični do Izraela kot starejši rabini. Pred dnevi je Hebrew Union College objavil raziskavo med rabinskimi študenti newyorškega judovskega teološkega seminarja, najpomembnejše ustanove za šolanje konservativnih rabinov.
In čeprav je pri trenutnih študentih prav tako velika verjetnost kot pri starejših, da so študirali in živeli v Izraelu, ter da menijo, da je Izrael "zelo pomemben" za njihovo judovstvo, 70 odstotkov mladih bodočih rabinov pravi, da jih "vznemirja" izraelsko ravnanje z arabskimi Izraelci in Palestinci. (Za primerjavo: taki občutki se porajajo le 50 odstotkom tistih, posvečenim med letoma 1980 in 1994.)