Strateška lega Gibraltarja je v zgodovini igrala pomembno vlogo. Foto: EPA
Strateška lega Gibraltarja je v zgodovini igrala pomembno vlogo. Foto: EPA
Španski zunanji minister, guverner Gibraltarja in britanski zunanji minister na nedavnem srečanju. Foto: EPA
Leta 2006 so španske oblasti po skoraj 30 letih prepovedi neposredne letalske povezave med španskimi mesti in Gibraltarjem znova dovolile redne letalske linije. Foto: EPA

Skrajna točka Pirenejskega polotoka, kjer dejansko že diši po le streljaj oddaljeni Afriki, je že več kot 300 let jabolko spora med Britanci in Španci. Španija se še ni "poslovila" od teženj po ponovni združitvi Gibraltarja s Španijo, iz rok katere je 6,5 kvadratna kilometra veliko območje leta 1713 skladno z Utrechtskim sporazumom prešlo pod britansko vladavino, potem ko so ga devet let predtem osvojili britanski vojaki.

Mesto ima velik strateški pomen, saj Gibraltarska ožina povezuje Severnoatlantski ocean in Sredozemsko morje ter Evropo in Afriko. Španci so dolgo vztrajali, da bi jim morali Gibraltar Britanci vrniti, toda London je za njihove želje gluh. "Nikoli se ne bomo odrekli prizadevanjem za oblast nad Gibraltarjem, a upam, da bomo lahko našli dogovor o tem vprašanju," je med nedavnim obiskom dejal Miguel Angel Moratinos.

Obisk Moratinosa so španski konservativci ocenili kot izdajo. "Zaradi dostojanstva Španije ne zavrzite 300 let odločnosti," je pisalo na enem izmed plakatov. In kaj pravijo prebivalci? Že večkrat so dali jasno vedeti, da jim trenutna ureditev ustreza in da si ne želijo španske nadvlade. Nazadnje so tako leta 2002 na referendumu z veliko večino zavrnili angleško-španski predlog o deljenem sovladanju in zelo ponosni so, da se lahko imenujejo Britanci ter da živijo v "mali Britaniji na soncu", kot so poimenovli Gibraltar.

Nekoč vojno oporišče, danes cvetoče turistično mesto
Območje Gibraltarja, na katerem živi okoli 30.000 prebivalcev, je tako danes pravi kraj za turiste in bančnike, predvsem zaradi ugodne davčne zakonodaje, še dodatno ugodnost pa v zadnjem obdobju predstavlja šibkejši funt. V Skali, kot nekateri imenujejo Gibraltar, delajo tudi številni Španci, po nekaterih podatkih se vsak dan na delo pripelje okoli 3.000 prebivalcev iz bližnjih španskih krajev, in tudi sicer so odnosi med obema skupnostma brezhibni. A tako ni bilo vedno.

Leta 1969 je španski general Franco v znak protesta po referendumu, na katerem je bila potrjena vladavina Britancev, zaprl mejo z Gibraltarjem, v celoti pa so jo odprli leta 1985, šele deset let po diktatorjevi smrti. Če je bilo mesto nekoč le oporišče britanske vojne mornarice, pa danes ni tako. Danes je cvetoče mesto, ki se ponaša z rastočim gospodarstvom, v katerem glavno vlogo igrajo finančniki, ladjedelništvo, igralništvo in turizem.

Gibraltar ima lastno vlado, ki ima pristojnosti samouprave, razen na področjih obrambe, zunanje politike in notranje varnosti, ki so v pristojnosti Velike Britanije. Tudi formalno je voditeljica države angleška kraljica, ki jo zastopa guverner. Guverner je tudi poveljnik oboroženih sil in policije.