V primerjavi s tujino, kjer Mihail Gorbačov uživa veliko spoštovanje, je v ruski politiki odigral le obrobno vlogo. Sicer pa je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pozival, naj se odpove oblasti. Foto: EPA
V primerjavi s tujino, kjer Mihail Gorbačov uživa veliko spoštovanje, je v ruski politiki odigral le obrobno vlogo. Sicer pa je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pozival, naj se odpove oblasti. Foto: EPA

Gorbačova so nazadnje hospitalizirali junija 2013, ko je bil na splošnem pregledu. Nobelov nagrajenec za mir, ki naj bi imel diabetes, je v zadnjih letih na javnih nastopih deloval utrujeno. Kot je pojasnil za rusko tiskovno agencijo Interfax, je njegovo zdravstveno stanje danes boljše, zato so mu zdravniki dovolili, da lahko zapusti bolnišnico. "Grem v svojo pisarno," je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Propad SZ-ja je obžaloval
Gorbačov je na čelo Sovjetske zveze stopil leta 1985 in uvedel obsežne politične in gospodarske reforme, ki sta se jih prijeli imeni glasnost (odprtost) in perestrojka (obnova). Z njegovimi reformami so republike pod nadzorom Moskve leta 1991 dobile dovolj moči za razglasitev neodvisnosti, Rusija pa je skupaj z Belorusijo in Ukrajino podpisala dogovor o razpustitvi Sovjetske zveze.

Propad Sovjetske zveze je sicer Gorbačov obžaloval, saj je bil cilj njegovih reform rešiti njeno propadajoče gospodarstvo z modernizacijo, ne pa je razbiti. Za svoj prispevek h končanju sovjetske hegemonije v Vzhodni Evropi in hladne vojne je leta 1990 dobil Nobelovo nagrado za mir.

Mihail Gorbačov je na čelu Fundacije Gorbačov za raziskave in dobrodelne programe. Skupaj z ruskim oligarhom Aleksandrom Levedevom ima v lasti 49-odstotni delež opozicijskega časnika Nova Gazeta, ki se ga je v teh dneh omenjalo tudi kot kandidata za letošnjo Nobelovo nagrado za mir.