Evropski komisar za proračun in finančno načrtovanje Janusz Lewandowski bi tako imel možnost veta na sprejem morebitnih ukrepov glede grškega proračuna, če ta ne bi bil v skladu s cilji, ki so jim jih zastavili mednarodni upniki. Grčija bi se morala tudi zavezati k odplačilu dolga, preden bi se znova zadolžila.

Grška vlada namreč vztraja pri ohranitvi nadzora nad svojim proračunom. A če bo Grčija hotela prejeti nov paket evropske pomoči, ne bo imela veliko izbire. Če ne drugega, mora čim prej z zasebnimi upniki sprejeti dogovor o odpisu dolga.

Le na ta način bo dobila naslednji obrok posojila, ki ga potrebuje za odplačilo obveznic, ki zapadejo marca. Če Grčija ne bo mogla poplačati dolgov, bodo Atene prisiljene v nenadzorovani stečaj.

Zasebni upniki naj bi tako dobili 50 odstotkov nominalne vrednosti grških obveznic, namreč v zameno za denarno izplačilo in nove obveznice. Takšna zamenjava bi Grčijo olajšala za 100 milijard evrov od skupno 350 milijard dolga.

Grčija je obljubila, da bo v zameno za prvi paket denarne pomoči ostro zarezala v javno porabo, kar bi morala storiti z zmanjšanjem pokojnin in plač v javnem sektorju. Država še do konca lanskega leta tega ni storila, zaradi česar se njen proračunski primanjkljaj v letu 2011 še zvišal.