Haaško sodišče je proti Ratku Mladiću vložilo obtožnico že leta 1995, po letih skrivanja so ga aretirali maja 2011 v eni izmed vojvodinskih vasi. Foto: EPA
Haaško sodišče je proti Ratku Mladiću vložilo obtožnico že leta 1995, po letih skrivanja so ga aretirali maja 2011 v eni izmed vojvodinskih vasi. Foto: EPA

Prizivni senat haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je skladno s pravilom '98 bis' odločal o zahtevi Mladićeve obrambe, da prizivni senat iz obtožnice umakne točke, ki ga dolžijo genocida, kot tudi obtožbe za več posamičnih zločinov, ki ga dolžijo v različnih točkah obtožnice.

Omenjeno pravilo namreč dopušča, da obtoženi po končanem dokaznem postopku haaškega tožilstva zaprosi za umik določenih ali pa vseh točk obtožnice, ki po mnenju obrambe nimajo dokazov, potrebnih za izrek obsodbe.

"Obseg dokazov in narava postopka praviloma ne omogočata celovite razprave o dokazih. Svet je obravnaval dokaze kot celoto. Konkretni dokazi so zbran povzetek in selekcija tistega, za kar je sodni senat presodil, da je pomembno za sprejem odločitev," je pojasnil sodnik Alphons Orie.

Sodni senat je zahtevo zavrnil, zato se bo moral Mladić zagovarjati v vseh točkah obtožnice. Obramba naj bi dokazni postopek začela 13. maja.

Obramba trdila, da tožilstvo nima zadostnih dokazov
Sojenje proti Ratku Mladiću (72) v Haagu se je začelo maja 2012. V enajstih točkah je obtožen številnih vojnih zločinov, genocida nad Bošnjaki v Srebrenici in obleganja Sarajeva med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.

Potem ko je tožilstvo februarja letos končalo dokazni postopek, so Mladićevi odvetniki trdili, da ni predstavilo zadostnih dokazov, ki bi lahko vodili do obsodbe zaradi obtožb o genocidu in nekaterih drugih zločinov. Zato so od sodišča zahtevali, da Mladića oprosti krivde v posameznih točkah obtožnice, tudi za genocid v Srebrenici, ko so sile pod njegovim poveljstvom julija 1995 ubile več kot 8.000 Bošnjakov.