Nemčija pričakuje, da bosta državi spoštovali odločitev arbitražnega sodišča in v šestih mesecih odločitev tudi izvedli, sporoča nemško veleposlaništvo v Ljubljani. Foto: BoBo
Nemčija pričakuje, da bosta državi spoštovali odločitev arbitražnega sodišča in v šestih mesecih odločitev tudi izvedli, sporoča nemško veleposlaništvo v Ljubljani. Foto: BoBo

V Zagrebu so prav tako potrdili, da uradnih predstavnikov Hrvaške v sejni sobi arbitražnega sodišča v Haagu, ko bodo sodbo popoldne javno predstavili, ne bo.

Plenković je v saboru povedal, da so od arbitražnega sodišča dobili "formalni signal", da "v nekem trenutku" v četrtek prejmejo "fizično sodbo".

Razglasitev odločitve arbitražnega sodišča bomo na RTV Slovenija spremljali v živo. Na 1. programu TV Slovenija se prenos prične jutri ob 13:35, dogajanje okoli odločitve arbitražnega sodišča pa lahko sproti spremljate tudi na MMC.


"Hrvaška vlada se je odločila, da tega ne bo storila, ker sodba za nas ni relevantna. O njeni vsebini se bomo seznanili, ko bo objavljena na spletu oziroma v neposrednem prenosu v četrtek popoldne,"
je povedal Plenković na koncu svoje današnje predstavitve sklepov vrha EU-ja, ki je potekal prejšnji petek v Bruslju.

Plenkovića ne skrbi (ne)vstop v schengen
Odločitev arbitražnega sodišča je za Hrvaško nesprejemljiva, ne glede na to, kako jo bodo komentirali ostali akterji, države ali mednarodne institucije, je dodal. Hrvaški državni vrh se sklicuje na odločitev hrvaškega sabora iz julija 2015 o izstopu iz arbitražnega postopka, ker naj bi bilo delovanje arbitražnega sodišča v aferi Drenik-Sekolec "nepopravljivo kontaminirano".

Plenković je dodal, da je treba nadaljevati dialog s Slovenijo ne glede na to, "kaj se bo zgodilo jutri".

Na poslansko vprašanje SDP-ja, kaj bo hrvaška vlada storila, če bo Slovenija poskusila onemogočiti vstop Hrvaške v območje schengena, je Plenković odgovoril, da gre za zapleten postopek z veliko "proceduralnih situacij", v katerih lahko ena sama članica prepreči končno odločitev.

"Kdor koli bi poskusil blokirati ali preprečiti zasluženi napredek Hrvaške na podlagi izpolnjenih meril, ne bo na dobri poti. Verjamem, da bomo z dialogom preprečili takšne namere," je odgovoril Plenković. Meni, da z vetom ne bo treba obremenjevati institucij EU-ja, temveč spor o meji reševati z dvostranskimi pogovori.

Ponovil je, da so hrvaška stališča o "nepovratno kompromitirani" arbitraži trdna ter da pričakuje enotnost političnih akterjev in podporo sabora, ki "lahko edini odloča o hrvaških mejah". Kot je še dejal, je s hrvaškimi stališči prejšnji teden seznanil tudi svoje kolege na vrhu EU-ja.
Ni razlogov za strah
"Nimamo nobenih ovir, da reagiramo na črti zaščite hrvaških nacionalnih interesov, vprašanje ozemlja in meja so ena najbolj pomembnih," je pojasnil. Povedal je, da ne pričakuje nobenih enostranskih potez ter da se nagiba k "dedramatizaciji" četrtka, ker bo potem "prišel tudi petek".

"Te teme so v preteklih letih večkrat pretresle obe javnosti. Ne vidim potrebe, da bi se to zgodilo tudi jutri. Poziciji obeh držav sta jasni. Vprašanje reševanja meje bo še naprej pred nami, Hrvaška pa je odprta za dialog," je dodal.

Na novinarsko vprašanje, ali imajo državljani razlog za strah, je odgovoril, da ni nobenega razloga, ker sta Hrvaška in Slovenija sosednji prijateljski državi, članici Evropske unije in zveze Nato, ki imata dovolj zrelosti nadaljevati pogajanja tudi po četrtkovi objavi sodbe.

Enostranskih dejanj ne bo
Medtem je hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić na srečanju s predstavniki diplomatskega zbora v Zagrebu prav tako potrdila, da na hrvaškem veleposlaništvu v Haagu v četrtek ne bodo niti prejeli tiskane različice sodbe niti se ne bodo uradni hrvaški predstavniki udeležili branja sodbe.

Ministrica je izpostavila, da Hrvaška ne bo izvajala enostranskih dejanj ter da enako pričakuje od Slovenije, so zapisali na spletni strani hrvaškega zunanjega ministrstva. Kot je dodala, v Zagrebu "ne pričakujejo, da bi se druge države zavzele za izvajanje arbitražne odločitve, temveč naj bi podprle nadaljevanje dialoga med Hrvaško in Slovenije pri iskanju končne rešitve odprtega vprašanja o meji". Ponovila je, da državi in njuno prebivalstvo veliko več povezuje, kot bi jih lahko ločevalo.

ZDA se nočejo vmešavati
Ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent R. Hartley je pred četrtkovo odločitvijo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško za Televizijo Slovenija dejal, da se ZDA nočejo vmešavati v dvostranske spore zaveznic Nata. "Prepričani smo, da sta se državi sposobni sestati in najti skupno rešitev. Obe državi smo pozivali, naj skušata najti rešitev. Pozvali smo ju tudi, naj se na jutrišnjo odločitev sodišča ne odzivata prenagljeno," je povedal Hartley in dodal, da ZDA podpirajo mednarodno pravo, vendar je slednje lahko tudi zapleteno.

Nemška vlada pričakuje spoštovanje odločitve
V pričakovanju arbitraže pa so se odzvali tudi na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani: "Mednarodna arbitraža je pomemben instrument mednarodnega prava in igra pomembno vlogo pri reševanju meddržavnih konfliktov." Ob tem so dodali, da sta se Slovenija in Hrvaška s podpisom sporazuma 4. novembra 2009 zavezali, da bosta dvostransko vprašanje poskušali rešiti v okviru mednarodnega arbitražnega postopka.

"Ne glede na vsebino za zdaj še neznane odločitve je za nemško zvezno vlado mednarodnopravno pomembno, da se odločitve arbitraž spoštujejo in da jih stranke uresničijo. Spoštovanje integritete mednarodnih sodišč je v interesu vseh držav. Članice Evropske unije pa morajo biti pri tem dober zgled," so poudarili.

"Nemška vlada tudi pričakuje, da bosta obe partnerici v EU-ju uresničili odločitev arbitražnega sodišča v šestih mesecih, kot je določeno v sporazumu," so še dodali v sporočilu za javnost. Nakazali so še, da bodo podali tudi stališče o odločitvi arbitražnega sodišča, a šele po podrobnejši analizi.

Italija vidi arbitražo kot vzorčni primer za Balkan
Vzhodni Jadran je za Italijo del interesne cone, zato dogajanje glede arbitraže budno spremlja, vendar se vanj ne vpleta, za TV Slovenija poroča Janko Petrovec. V Rimu odločitev o arbitraži vidijo kot vzorčni primer reševanja spora, ki bi ga lahko uporabili tudi pri reševanju drugih mejnih sporov po Balkanu. Italija naj se po razglasitvi ne bi postavljala na nobeno od strani, temveč bo prek Evropskih institucij zagovarjal odločitev sodišča.

Vatikan zadržan kljub slovenskim obiskom
Glede na število državniških obiskov je Slovenija pri vprašanju arbitraže resno računala na podporo papeža Frančiška, še poroča Petrovec. V zadnjih dveh letih so Vatikan obiskali tako predsednik Borut Pahor, premier Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez. "Verjamem, da bo Sveti sedež glede implementacije arbitražnega sporazuma odigral podobno vlogo, kot jo je ob njegovi sklenitvi, tj., da je podprl arbitražni sporazum kot dober primer reševanja problemov v regiji," je za TV Slovenija povedal Brglez.

Kot poroča Petrovec po vatikanskih virih, so bili tamkajšnji dostojanstveniki do slovenskih predstavnikov zelo zadržani, saj naj bi arbitražo razumeli le kot enega načinov reševanja meddržavnih sporov.

Poskusi mejnega dogovora že pred osamosvojitvijo
Vaša vprašanja o arbitraži
Bo Slovenija dobila izhod na odprto morje?
Slovenija resno računala na podporo Vatikana
Poskusi mejnega dogovora že pred osamosvojitvijo
Vaša vprašanja o arbitraži
Bo Slovenija dobila izhod na odprto morje?
Slovenija resno računala na podporo Vatikana