Ameriški predsednik George Bush je v odzivu poudaril, da pomeni usmrtitev pomemben mejnik v gradnji demokracije v Iraku. Britanska zunanja ministrica Margaret Beckett je izrazila zadovoljstvo Londona, da so mu sodili za zločine, za katere je zdaj plačal, ponovila pa nasprotovanje Londona smrtni kazni. "Zavzemamo se za odpravo smrtne kazni povsod v svetu, svoje stališče pa smo posredovali tudi iraškim oblastem, vendar spoštujemo njihovo suvereno odločitev," je dejala.

Vatikan: Usmrtitev je tragičen dogodek
Oglasili so se tudi predstavniki katoliške cerkve v Vatikanu, kjer so usmrtitev nekdanjega iraškega voditelja označili kot "tragičen dogodek", ki bo morda sprožil maščevanje in nov val nasilja v Iraku. Francija, ki tudi nasprotuje smrtni kazni, je ob Huseinovi usmrtitvi dejala, da gre za suvereno odločitev iraških oblasti, in jo ob tem pozvala k prizadevanjem za spravo.

Organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch je obsodila usmrtitev in menila, da bo zgodovina ostro obsodila njegovo sojenje in usmrtitev.

Avstralci praznujejo
Avstralija je usmrtitev Huseina pozdravila. "Usmrtitev Sadama Huseina je ključni dogodek v zgodovini Iraka in zaznamuje konec tiranije, kjer so bili tisoči prebivalcev prikrajšani za svoje osnovne pravice," so sporočile avstralske oblasti. Avstralski zunanji minister Alexander Downer je dejal, da čeprav Avstralija nasprotuje smrtni kazni, "iraško ljudstvo ve, da jih brutalni diktator ne bo nikoli več zatiral".

Iraški državljani v Avstraliji so nad usmrtitvijo navdušeni in na ulicah Sydneyja praznujejo, odkar so izvedeli za novico.

Slovenija skupaj z EU-jem smrtni kazni nasprotuje
Evropska unija je obsodila usmrtitev Sadama Huseina. Tiskovna predstavnica visokega predstavnika EU-ja za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane je dejala, da "EU obsoja tako zločine, ki jih je storil Husein, kot tudi smrtno kazen".

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je v izjavi ob usmrtitvi Sadama Huseina zapisalo, da je bil "sodni proces proti iraškemu samodržcu Sadamu Huseinu upravičen", a da Slovenija nasprotuje smrtni kazni. Poudarili so, da se je Slovenija z izjavo 6. novembra 2006 pridružila izjavi predsedujoče Evropski uniji v zvezi z obsodbo nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina in da se "pridružuje kritičnim stališčem drugih evropskih držav in predsedstva EU-ja".

Arabske države: Pravici ni bilo zadoščeno
Smrt nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina odmeva tudi v arabskem svetu, kjer tudi Huseinovi nasprotniki obžalujejo obešenje. Arabske države so prepričane, da bo usmrtitev Sadama Huseina še spodbudila sektaško nasilje v Iraku in da se bosta nasprotovanje in sovraštvo do politike ZDA še povečala. Večina držav se je strinjala s Huseinovo kaznijo, a menijo, da pravici ni bilo zadoščeno, saj nekdanji voditelj Iraka ni odgovarjal za vse preostale zločine, ki jih je storil v svoji vladavini.

Arabske organizacije za mir v Iraku
Na usmrtitev se je odzvala tudi Arabska liga, ki je smrt nekdanjega iraškega voditelja označila kot tragičen konec Huseinovega režima in izrazila upanje, da usmrtitev ne bo vodila v stopnjevanje nasilja v Iraku. K miru v državi je pozvala tudi Organizacija islamske konference.

Sadama Huseina so usmrtili ravno med muslimanskim praznikom (kurban bajrama) ob svetem romanju v Meko, strokovnjaki pa se bojijo, da bo dejanje užalilo muslimane po vsem svetu in sprožilo hudo maščevanje.

Usmrtitev žalitev za muslimane
Za vse romarje, ki so v Savdski Arabiji na letnem romanju, hadžu, je bila novica o usmrtitvi Huseina neprijetno presenečenje in žalitev. Obešanje v muslimanskem svetu namreč predstavlja veliko žalitev, še posebej ker so ga usmrtili ravno ob začetku muslimanskega praznika kurban bajram. Iraški svetovalec za nacionalno varnost Muvafak Al Rubaj, ki je bil prisoten pri usmrtitvi, je dejal, da Huseina niso usmrtili na praznik, saj so ga obesili pred kurban bajramom, ki se je začel ob zori.