Ali Laridžani vztrajno zavrača zahteve mednarodne skupnosti po ustavitvi jedrskega programa. Foto: EPA
Ali Laridžani vztrajno zavrača zahteve mednarodne skupnosti po ustavitvi jedrskega programa. Foto: EPA
Jedrski obrat v Araku
Kompleks v Araku nadzoruje več deset protiletalskih topov, okoli njega pa je zgrajena štiri metre visoka žična ograja. Foto: EPA

V intervjuju za državni radio je Laridžani povedal, da je proizvodnja jedrske energije iranski strateški cilj in državna pravica ter da jih od tega ne bodo odvrnili nikakršni ukrepi mednarodne skupnosti. Tudi namestnik zunanjega ministra Mohamed Reza Bakheri je dejal, da Iran ne bo nikoli ustavil programa bogatenja urana, saj je to ključna dejavnost države.

V soboto je iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad slovesno razglasil konec nove stopnje gradnje jedrskega obrata v Araku, 190 kilometrov od Teherana, ki po njegovih besedah pomeni korak naprej v razvoju iranske jedrske tehnologije, ki naj bi bila izključno miroljubne narave.

Največja skrb Zahoda je iranski program bogatenja urana, za katerega so države prepričane, da ga Teheran razvija z namenom izdelave jedrske bombe. Iran obtožbe zavrača in trdi, da je program namenjen izključno za pridobivanje energije.

Skladno z resolucijo ZN-a mora Iran do 31. avgusta ustaviti sporni program bogatenja urana, kar pa vztrajno zavrača, zato se bo morda moral spopasti s sankcijami mednarodne skupnosti.

Neenotna mednarodna skupnost
ZDA so Iran opozorile na možne sankcije, če se ne bo držal z resolucijo dogovorjenega datuma, Evropska unija pa se je zavzela za pogovore, na katerih bi Iran pojasnil svoj odgovor na ponudbo Zahoda za rešitev vprašanja jedrskega programa, ki je po mnenju večine držav nezadovoljiv, saj Iran ni privolil v zahtevo ustavitve spornega programa bogatenja urana.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so proti zaostrovanju odnosov s Teheranom, zato še niso zagrozile s sankcijami, Rusija pa je za zdaj zavrnila pogovore o morebitnih ukrepih proti Iranu. Ruski obrambni minister Sergej Ivanov je dejal, da vprašanje iranskega bogatenja urana ni tako resno, da bi morali poseči po ukrepih. Ker sta Rusija in Kitajska trgovinski partnerici Irana je mogoče pričakovati, da bosta za odločitev o uvedbi sankcij do Irana uporabili pravico veta.