Izbor Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 47 glasov Ocenite to novico!
Majiwa
Odnos z lokalnim prebivalstvom je po zaslugi prejšnjih odprav že vzpostavljen, bolniki redno hodijo na preglede, pri delu pa pomagajo tudi prevajalke. Foto: Petra Veber
Odprava
Člani odprave: Peter Zabret, Urška Oprčkal, Tajda Starman in Nadia Ternifi. Foto: Medicinska odprava Majiwa 2018
       Veliko je bolezni, ki so pogoste tudi v Sloveniji, kot sta hipertenzija in diabetes. Povečan krvni tlak, diabetes in malarija, te tri so daleč najpogostejše.       
 Peter o najpogostejših diagnozah pacientov
Majiwa
Podeželska klinika v Majiwi, kjer odprave Sekcije za tropsko medicino Slovenskega zdravniškega društva preživijo po tri mesece. Foto: Petra Veber
       HIV, tuberkoloza in porodi, to je krito iz državnih programov. Za vse drugo ljudje v veliki večini nimajo zdravstvenega zavarovanja, zato morajo v bolnišnici plačati vsak obrok, vsako rjuho, vsak intravenski kanal.       
 Peter o zdravstvu v Keniji
Majiwa
Klinika v Majiwi na jugozahodu države je dobrih 400 kilometrov oddaljena od prestolnice Nairobi, dobrih 50 kilometrov od mesta Kisumu in dobrih 10 kilometrov od bližnjega mesta Bondo. Foto: Google
Virus HIV oziroma AIDS je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2012 najpogostejši vzrok smrti v Keniji. Leta 2016 je s to boleznijo živelo 1,6 milijona Kenijcev, država pa se spopada s četrto največjo epidemijo na svetu, kažejo podatki AVERT-a, mednarodne humanitarne skupine za HIV in AIDS. 65 odstotkov okuženih ima dostop do zdravljenja.
Ljubljana
Odprava je sredstva za projekt zbirala med drugim s postavljanjem stojnic. Foto: Medicinska odprava Majiwa 2018
       Namen projekta je, da se čez nekaj časa pusti, da se zadeve na lokalni ravni same odvijajo naprej, ko bo zagotovljena dovolj dobra zdravstvena oskrba, čeprav je v Keniji vse skupaj še v zelo surovem stanju.       
 Nadia o končnem cilju projekta
Majiwa
V bližini Majiwe je tudi srednja šola. Foto: Petra Veber
Očala
Udeleženci odprave bodo v Afriko novim lastnikom odpeljali tudi očala, ki so jih dalj časa zbirali. Foto: Medicinska odprava Majiwa 2018
       Ni sicer tega idealnega razmišljanja, da bomo mi samo pomagali in da bo to samo enosmerno. Tako in tako vemo, da se bomo mi največ naučili in bodo vse situacije, v katerih se bomo znašli, dobra izkušnja.       
 Nadia o prostovoljstvu
Nairobi
V Keniji več kot tretjina prebivalstva živi pod pragom revščine. Prizor iz barakarskega naselja v Nairobiju. Foto: Reuters
Nairobi
V večjih mestih je zdravstvo precej bolje razvito kot na podeželju. Foto: Reuters
       Kar mene najprej zadene: ko se z ljudmi pogovarjaš, vidiš, da si na svojo srečo, ampak na svetovno žalost med privilegiranimi.       
 Peter o svojih potovanjih
Nairobi
Prebivalci prestolnice so januarja protestirali proti domnevno neetičnem ravnanju zdravstvenih delavcev v bolnišnicah. Foto: Reuters

Dodaj v

Majiwa 18': Slovenski zdravniki na pomoč pri oskrbovanju bolnikov na kenijskem podeželju

Dolgoročni cilj je stalna samooskrba lokalnega prebivalstva
10. junij 2018 ob 09:04
Ljubljana - MMC RTV SLO

Skupina štirih slovenskih študentov zdravstvenih smeri študijsko pot končuje z medicinsko odpravo v kenijsko vas Majiwa, kjer bodo prebivalcem nudili osnovno zdravstveno oskrbo.

Zdravnika Peter Zabret in Tajda Starman, bodoča zobozdravnica Nadia Ternifi in medicinska sestra Urška Oprčkal bodo v sklopu Sekcije za tropske študije Slovenskega zdravniškega društva tri mesece nadaljevali delo svojih predhodnikov, ki v Majiwi kontinuirano v trimesečnih izmenah delujejo od poletja 2017.

Tako kot njihovi predhodniki in nasledniki so sami zbrali potreben denar za letalske vozovnice, vizume, cepljenja in bivanje kakor tudi za nakup zdravil in zaposleno osebje – laboranta, lokalnega zdravnika in prevajalce – v kliniki v Majiwi.

Konec junija bodo začeli svojo pot proti Keniji, kjer po poročanju Al Džazire več kot polovica od 50 milijonov prebivalcev nima stalnega dostopa do pitne vode, po podatkih Svetovne banke pa jih dobra tretjina (36 odstotkov) živi v revščini.

Za MMC so člani odprave na svoji stojnici v Univerzitetnem kliničnem centru spregovorili o odpravi, Majiwi in svojih pričakovanjih. Več o odpravi si lahko preberete tudi na strani odprave na Facebooku.

Lahko na kratko predstavite vašo ekipo?
Nadia: Smo štirje člani odprave, dva zdravnika, bodoča zobozdravnica in ena medicinska sestra.
Peter: Kot prva odprava v Kenijo s seboj peljemo zobozdravnico. V Majiwi je veliko zobozdravstvenih bolnikov, prejšnje odprave so morale plačati zobozdravnika, ko so kaj odkrili. Nadia je za pot naročila ogromno materiala.
Nadia: En kup železja. Ogromno teh jeklenih instrumentov. To bo zelo težko nesti. Ampak dobro, ko bo enkrat tam, tam ostane, in ko pride zobozdravnik, lahko s tem dela.
Peter: Midva s Tajdo sva si zdravniški del porazdelila, Tajda je šla v bolnišnico v Novo mesto k članici predhodne odprave, ki je ginekologinja, tako da bo prevzela ginekologijo. Na UKC-ju sva obiskovala septično kirurgijo, grem tudi še v malo operacijsko dvorano, da pridobimo praktične vsebine.
Tajda: Veliko je prenašanja znanja z odprave na odpravo, saj gre za specifično znanje.
Peter: Urška, medicinska sestra, je bila že nekaj časa v Ugandi in ima že več izkušenj iz prve roke, glede na njen profil pa bo tudi najuporabnejša.

Kako bo videti vaša pot do Majiwe?
Nadia:
Pristali bomo v Nairobiju, potem pa potujemo do Majiwe prek dveh mest, z enega avtobusa na drugega. Imamo določene kontaktne osebe, v Nairobiju imamo stik taksista še od prejšnjih odprav. On se bo za nas pogovoril z vozniki avtobusov, ker bomo imeli res veliko opreme.
Peter: In z njo ti ne pustijo na avtobus. Če prideš sam tja kot neki turist, ti ne bi pustili. V Kisumu bomo prvič prestopali, potem pa v Bondo. V Bondu je tudi manjša bolnišnica, kamor se napotijo bolniki na določene preiskave, ki jih sami ne moremo narediti.

Koliko medicinskih pripomočkov oziroma kaj vse boste vzeli s seboj?
Nadia:
Imeli bomo 40 kilogramov prtljage na osebo, kar je veliko.
Peter: Nekaterih stvari se pač tam ne dobi. Večino zdravil bomo sicer naročali tam, predvsem zaradi tamkajšnje zakonodaje, kaj se lahko tovori čez mejo in česa ne, pa tudi zato, ker so tam cenejša. Večinoma bomo s sabo vzeli sanitetni material – različne specialne obloge za rane, povoje, Nadijin inšturmentarij, ki ga tam v nobenem primeru ne bi mogli dobiti. Prtljage bo veliko, naše osebno bolj malo, je tudi ne bomo potrebovali.

Ima kdo iz ekipe že izkušnje s podobnimi odpravami ali prostovoljstvom na splošno?
Nadia:
Vsi smo veliko potovali.
Peter: V države v razvoju, recimo temu. Kot izkušnje pa ... v sklopu priprave na odpravo eno leto pred odhodom obiskujemo predmet Tropska medicina, ki ga pripravljajo infektologi in člani predhodnih odprav ter člani iz Sekcije za tropsko medicino Slovenskega zdravniškega društva. Potem greš v okviru tega leta tudi na intenzivne priprave, ki se jim reče "tropski vikend", na katerem ti predstavijo vse podrobnosti odprave, tam so delavnice praktičnih veščin in tam dobiš stike zdravnikov, ki so že bili na odpravah.

Prej ste rekli, da ste ravnokar imeli cepljenja, proti čemu ste cepljeni? Ste imeli še kakšno usposabljanje v povezavi z učenjem jezika ali spoznavanjem kulture?


Nadia:
Obstaja slovarček osnovnih medicinskih izrazov v svahiliju, čeprav je uradni jezik tudi angleščina.
Peter: Vaško prebivalstvo ne govori angleško, zato bomo tam imeli zaposlene tri prevajalke. V ambulanti nujno potrebuješ prevajalca. Ti so pa zelo utečeni v to zdravniško prevajalstvo, tako da to deluje.

Peter: Cepili so nas glede na naša predhodna cepljenja in glede na raven določenih protiteles v naši krvi. Tako da so nam vsem dopolnili zaščito.
Nadia:
Smo maksimalno precepljeni.
Tajda:
Za malarijo bomo pa jemali preventivna zdravila.
Peter:
Jemali bomo različne antimalarike in nakupili zalogo za vse štiri člane za vse tri mesece, da se lahko zaščitimo sami. Vseeno bomo dobili malarijo, ampak bo v blažji obliki. Pa kakšne parazite. Brez črvov v črevesju in brez malarije ne gre. (smeh)

Odnos z lokalnim prebivalstvom je glede na prejšnje odprave že vzpostavljen?
Peter:
Zelo vzpostavljen. Zelo dobra lokacija za odprave je, ker je vse že tako utečeno. Marwin, zdravstveni delavec, ki so ga prejšnje odprave izobrazile, in laborant William sta z odpravami preživela toliko časa, da sta vpletena že tudi v naš način dela in naše razmišljanje.
Tajda: To je končni cilj projekta. Nekomu ponudiš izobrazbo ...
Peter: Marvin se zelo rad uči. Tudi on nas veliko nauči, ker ima veliko izkušenj.

Katere so najpogostejše bolezni oziroma diagnoze, s katerimi se boste srečevali?
Peter:
Po besedah prejšnjih odprav je veliko bolezni, ki so pogoste tudi v Sloveniji, kot sta hipertenzija in diabetes. Povečan krvni pritisk, diabetes in malarija, te tri so daleč najpogostejše. Če kar koli ne bo šlo, imamo stike specialistov in zdravnika, ki je ustanovil to kliniko.
Nadia: Vsi bomo imeli nekoga, vedno je neki starejši zdravnik, na kogar se lahko obrneš. Sama imam tudi zobozdravnika, na katerega se bom obračala, v Sloveniji.

Koliko bolnikov dnevno boste obravnali?
Peter:
Rekord do zdaj je bil sto bolnikov in še 20 kroničnih ran, ki v to kvoto niso vštete. Ločeno vodimo tudi programe za podhranjene otroke. Ampak v Majiwi je vse odvisno od letnega časa, ali je dež ali ga ni, ali imajo delo na polju ali ga ni. Če je delo na polju, potem ljudje ne pridejo. Mi gremo tja v suhem obdobju, tako da bomo verjetno imeli manj bolnikov, kot jih imajo v deževni dobi. Pritok je sicer stalen, bolniki so stalni. Začneš delati ob 9. uri, dela se pa nekje do 17.00.
Nadia: Oziroma dokler niso vsi bolniki obravnavani.
Peter: Tam ob ekvatorju sicer tudi hitro pade mrak, in ko se enkrat znoči, se zgodi vakuum, nikjer nikogar.

Lahko poveste kaj več o Majiwi? Google Maps kraja denimo sploh ne najde ...
Peter:
Najde na google maps Majiwa Clinic, to smo mi! V bližini Viktorijinega jezera. Edina stvar glede odprave, ki jo lahko najdeš. Ena odprava jo je označila. Klinika ima tudi stran na Facebooku.

Kako velik kraj je torej Majiwa?
Nadia:
Majiwa ni velika, vendar je območje, ki ga pokrivamo, veliko. V Majiwi so sicer šola, cerkev ...
Peter: ... in podeželska klinika, kjer bomo delali.
Nadia: Nekateri ljudje hodijo tudi po dva dni, da pridejo do tja.
Peter: Moraš dobro vprašati, od kod so prišli, da veš, kako jih naročati na kontrole. Če nekdo hodi dva dni, mu moraš prilagodit kontrolo, da bo sploh prišel.

Kakšne so sicer infrastruktura v Majiwi, dostopnost do pitne vode, elektrika?
Peter:
Elektrika je nestanovitna. Pride in gre.
Nadia:
Imeli smo idejo, da bi s sabo peljali enostaven zobozdravniški stol, ampak se ne splača, ker si odvisen od elektrike.
Peter: Klešče bolj pomagajo. Drugače ne gre.

Kaj pa voda?
Nadia:
Voda je pitna, ampak ni tekoče vode.
Peter: Je v sodih.
Nadia: Je pa medmrežje ves čas. Tako je v Afriki, medmrežje je povsod.
Peter: "Online" bomo ves čas, kar je dobro za konzultacije in pisanje poročil, saj nam je v tem letu marsikdo prispeval, od posameznikov do občin in društev, in mora biti razvidno, za kaj bomo sredstva namenili, zato bomo pisali poročila, za kaj smo kaj namenili.

Na vaši strani sem zasledil, da je cilj zbrati 12.740 evrov, vam uspeva?
Peter:
Ta cilj je bil okviren in smo ga dosegli.
Nadia: Pri tem ni zgornje meje. Denar lahko vedno vložimo v kliniko, ker je veliko zadev potrebnih obnove, imamo seznam, kaj vse je treba popraviti.
Tajda: Ekipa, ki je zdaj tam, je prebelila vse prostore.
Peter: Treba je popraviti streho.

Na kakšen način ste zbirali sredstva, lahko opišete vaše projekte?
Nadia:
Imeli smo več dobrodelnih prireditev, prejeli smo tudi različne neposredne donacije od številnih posameznikov. Na spletni strani in Facebooku smo se vsaj približno sproti poskušali zahvaljevati.
Peter: Umetniška skupina Oksimoron iz Kamnika je eno uprizoritev predstave Za narodov blagor namenila projektu, mi smo pomagali narediti promocijo in skupaj z njimi napolnili dvorano, kar je bil velik prispevek. Kamniška gimnazija je pripravila še ponovitev muzikala The Tribe in so del sredstev namenili nam. Hkrati smo bili vsi tam, imeli stojnico, se pogovarjali z ljudmi in dobili donacije.
Tajda: Donacijo smo dobili tudi pri maši v Stari Cerkvi, kjer smo naredili koncert, saj sta v ekipi tudi dve pevki iz Akademije za glasbo in Celjske glasbene šole. Tu ne gre samo za zbiranje denarja, ampak nekaj tudi prispevaš.
Peter: Imel sem še štiri ali pet dobrodelnih potopisov, zdi se mi zelo lepo, da so bile knjižnice pripravljene sodelovati. Del je prišel od honorarja, del pa od prostovoljnih prispevkov ljudi. Pomagala nam je tudi moja mama Marta Zabret, ki je s svojo knjigo Matematične prigode, ki jo je izdala lani, zbrala kar zajeten zalogaj finančnih sredstev …
Nadia: Na različnih dogodkih smo postavljali stojnice. Bili smo na Kamfestu, na Odprti kuhinji, na Prešernovem trgu, Perovanju, v UKC-ju, na Stomatološki kliniki, na medicinskih kongresih …
Peter: Na koncu zbiramo še materialne donacije, saj že bolj usmerjeno vemo, kaj potrebujemo. Pisali smo različnih klinikam, medicinskim inštitutom, podjetjem ... Dobili smo recimo obloge za rane ... Inštitut za anatomijo nam bo dal šive, poskušamo zbrati čim več uporabnega materiala. Inštituta za fiziologijo in za patofiziologijo nam bosta pomagala nabaviti precej nujno potrebnih stvari ... Zelo pozitivno preseneti število ljudi in podjetij, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč. Vsem, ki so prispevali k naši odpravi, smo zelo hvaležni.
Nadia: Določena podjetja so navajena, da pomagajo. Vzeli bomo tudi stvari predhodnih odprav, česar niso mogli vzeti s sabo. Tudi mi bomo nekaj materiala predali naslednjim odpravam.

Kako velika je sicer klinika?
Tajda: Je kar velika ... okoli pet, šest prostorov. Notri so laboratorij, skladišče in tri ambulante.
Peter: Ob kliniki stojijo še hiška, v kateri živimo, še ena hiška za prho in zunanji WC ter hiša, kjer prebiva skrbnica, mama Wendy z razširjeno družino. Oni nam namreč tudi kuhajo. Tam je še en stražar, vse skupaj je že kar ustanova. Tri hiše, posest, krave, kokoši in mačke tekajo naokoli.

Kaj pričakujete, da bo pomembnejše, znanje s fakultete ali zmožnost improviziranja in prilagajanja?
Peter:
Oboje. Znanje s fakultete zato, da ko prvič pride bolnik, ne spregledaš stvari, ki so lahko zelo nevarne. Da pomisliš na diferencialne diagnoze in se odločaš. Smernice za zdravljenje so pa drugačne, nekatera zdravila so druga, improvizacija je zelo dobrodošla. Tudi razmere so drugačne, v tej kliniki ne moremo narediti niti krvne slike. Ko dobiš nekoga s sumom na okužbo, se moraš odločati glede na klinični pregled. V razvitem zdravstvu imamo na voljo veliko več stvari. Večinoma se moraš zato zanašati na samo pripoved in klinično preiskavo bolnika ter na možnost sklepanja iz tega.

Tajda: Tako kot včasih.
Peter: Lahko pa na stroške odprave pošlješ bolnika v bolnišnico na krvno sliko, rentgen, ultrazvok ... Od količine dodatno zbranega denarja je odvisno, koliko ljudi bomo lahko napotili.

V kakšnem stanju je sicer zdravstvo v Keniji? V večjih mestih, kot sta Kisumu in Nairobi, je medicina verjetno bolj razvita?
Peter: Za Kisumu ne vem točno, Nairobi in Mombasa sta pa zelo dobro pokrita, če imaš dovolj denarja.
Nadia: Za zdravljenje HIV-a imajo v Keniji zelo dober nacionalni sistem.
Peter: HIV, tuberkoloza in porodi, to je krito iz državnih programov. Če bomo diagnosticirali koga s sumom na te stvari, ga lahko napotimo in za to ne bomo plačevali. Za vse drugo ljudje v veliki večini nimajo zdravstvenega zavarovanja, zato morajo v bolnišnici plačati vsak obrok, vsako rjuho, vsak intravenski kanal. Če človek potrebuje operacijo, mora v lekarno kupiti operacijski set in ga prinesti tja. Vse morajo plačati, ljudje pa nimajo denarja za to. Če bo kaj takega, da bomo lahko pokrili iz naših sredstev, bomo.

Kenijski predsednik Uhuru Kenyatta je po drugi izvolitvi napovedal velikopotezni program "veliki štirje" - s katerim namerava zagotoviti oskrbo s hrano, osnovno zdravstveno zavarovanje, dostopnost do ugodnih stanovanj in povečanje prispevka proizvodnje v BDP-ju na 15 odstotkov do leta 2022.

Ker živomo v času, ko sočutje do sočloveka ni samoumevno, me zanimajo vaši osebni razlogi, da ste se odločili za odpravo.
Nadia: Meni se zdi to lep, ogromen projekt za konec študija. Zdaj ko nekaj izkušenj že imamo in gremo naprej, imamo še dovolj časa, da se s tem ukvarjamo in zbiramo denar. Ko bomo nekoč v službi, takšnega projekta ne bi mogli več izpeljati, ker časovno vzame toliko časa.
Peter: "Tropci" se načeloma tudi vračamo na klinike, trimesečne odprave pa verjetno ne bomo več izvedli.
Nadia: Ni sicer tega idealnega razmišljanja, da bomo samo pomagali in da bo to samo enosmerno. Tako in tako vemo, da se bomo največ naučili in bodo vse situacije, v katerih se bomo znašli, dobra izkušnja.
Peter: Sam sem si tega želel že od prvega letnika medicine, že ko sem se vpisal, sem vedel, da si to želim. Mi se tudi že od tretjega letnika poznamo in smo odločeni.
Nadia: Že tri leta komaj čakamo odpravo. Če imaš dobro ekipo ljudi, s katerimi se razumeš, ni težko.

Imate kakšne strahove, negativne misli?
Nadia:
Malo nas je strah na začetku.
Peter: Kako bomo zmogli samo delo. Po besedah prejšnjih odprav se loviš teden ali dva, potem se pa utečeš in bojda znaš več kot 90 odstotkov stvari sam urediti, saj ni kompleksna medicina, ampak gre za zelo osnovno zdravstveno oskrbo.
Peter: S Tajdo se bova križala s prejšnjo odpravo, da bova njihovo delo spremljala dan ali dva, da bomo izvedli predajo, da nam prejšnji vse povedo in dajo napotke, tudi zdaj smo v stiku.

Zakaj je pomembno – prej ste omenili potovanja –, da človek potuje in širi obzorja?
Nadia: S kulturnega vidika je pomembno, da spoznavaš svet. Izziv je potovati sam, da se znajdeš v vseh situacijah, je podobno odpravam.
Peter: Vidiš drugačno mentaliteto ljudi po svetu, ki razpolagajo s povsem drugačnim imetjem kot mi, in vidiš, kaj so njihove vrednote. So precej različne od naših, nekatere se pokrijejo, nekatere ne.

Mene vedno zadene po vseh potovanjih, ker izbiram tudi take destinacije, da ugotovim, da smo – grdo rečeno – privilegiran sloj na svetu. Spadamo v ne vem kakšen odstotek na svetu, da lahko sploh hodimo naokrog in to spoznavamo. Kar mene najprej zadene: ko se z ljudmi pogovarjaš, vidiš, da si na svojo srečo, ampak na svetovno žalost med privilegiranimi.

Praksa v teh zahtevnejših okoljih da verjetno neke širše izkušnje za delo doma?
Nadia: Verjetno drugače gledaš na vse, to pravi veliko odprav, ki se vrnejo.
Peter: Drugače gledaš na zdravje in bolezen, na to, kaj sploh pomeni zdravje.
Nadia: Mogoče si tudi hvaležen za to, kar imaš. Ker v zdravstvu ... Ljudje v socialnem zdravstvu pri nas si predstavljajo, da niso privilegirani, ampak pač ne vidijo, koliko je teh privilegijev v resnici, ne glede na vse čakalne vrste.
Peter: Ampak zato raje ne bereš komentarjev pod intervjuji z nami.

Da se navežem – kaj bi odvrnili tem ljudem, ki govorijo stvari, češ "zakaj pa je treba iti v Kenijo, če je že tukaj situacija slaba"?
Nadia: Mi smo dejavni tudi na našem območju, v Sloveniji. Ljudje se ne zavedajo, koliko študenti prostovoljno delamo, preden začnemo dobivati plače.
Peter: Pa še na tej stopnji naše izobrazbe ... Imamo moč in znanje nuditi RES osnovno zdravstveno oskrbo. Neko čisto osnovno zdravstvo – ampak to imajo v Sloveniji vsi, tukaj so urgence odprte, če nekdo umira, če imaš zaradi ene rane težave z nogo, greš lahko na prevezo ... tam pa nimajo ničesar. Neko osnovno zdravstveno oskrbo smo v tej fazi sposobni nuditi. Ampak na tej stopnji znanja, ki ga imamo, v naše zdravstvo ne moremo vložiti nič več kot trenutno. Tukaj bomo potrebovali za kakovostno delo pri takem standardu zdravstvenega sistema še vsaj specializacijo.
Nadia: Na drugi strani ne moremo reči, da bomo v Majiwi eksperimentirali s svojim znanjem, kar so včasih opazke, lotili se bomo stvari, za katere vemo, da smo jih sposobni izpeljati.

Peter: Nihče ne bo vzel skalpela in začel operirati, česar ne bo znal, ker nam je vsem kristalno jasno, da če tega ne znaš, boš poslabšal zdravstveno stanje. Ampak tablete za krvni tlak, malarijo, diabetes bomo pa že znali spisati po smernicah, kot je treba, in očistili rane.
Nadia: Veliko je vredno že, da naredimo neke postopke sterilnejše, kot bi bili sicer.
Peter: Nekdo je komentiral, da bomo nesli s sabo zdravila za zmanjšanje populacije – takega absurda sploh ne želim komentirati. Če nekateri Slovenci mislijo, da bomo s tem, ko bomo tri mesece pomagali v Afriki, naredili veliko škodo slovenskemu zdravstvu, potem pa res ne vem, kako bi to komentiral. Te stvari preberemo, ampak si rečemo, da to izraža neko notranje nezadovoljstvo ljudi z zdravstvenim sistemom, s čimer pa mi nimamo ničesar. Trenutno ne moremo nič. Komentarji so na nepravi lokaciji, so pa z razlogom napisani, saj tega ne napiše človek iz čiste hudobije.
Nadia: Za človeka, ki se angažira za zdravniško odpravo, lahko tudi s precejšnjo gotovostjo trdiš, da se bo angažiral tudi pozneje.
Peter: In na lokalni ravni.

Za konec – kakšni so ciljni vaše odprave?
Peter: Od začetka junija do konca septembra bomo vodili podeželsko kliniko. Potem bomo naredili predajo naslednji ekipi, ki je že vnaprej določena, do konca leta 2019 je tako zagotovljena stalna oskrba.
Nadia: Namen projekta sicer je, da se čez nekaj časa pusti, da se zadeve na lokalni ravni same razpletajo naprej, ko bo zagotovljena dovolj dobra zdravstvena oskrba, čeprav je v Keniji vse skupaj še v zelo surovem stanju.

Jaša Rajšek
Prijavi napako
Komentarji
Jameysi
# 10.06.2018 ob 09:52
Srečo odpravi in da se vrnete nazaj polni novega znanja in prijetnih izkušenj!
osservatore
# 10.06.2018 ob 11:02
Majiwa 18': Slovenski zdravniki na pomoč pri oskrbovanju bolnikov na kenijskem podeželju

Kenya Population Forecast (*)
leto št. prebivlcev
2020 53,491,697
2050 95,467,137

(*) http://www.worldometers.info/world-population/kenya-population/

V naslednjih 30 letih se bo prebivalstvo v Keniji skoraj podvojilo in to je glavni razlog afriške (Kenijske) bede. Mislim, da je tovrstna zdravstvena pomoč več ali manj brcanje v temo. Pomoč in reševanje problema(ov), bi se moralo začeti drugje, kar je evidentno iz ocene za rast populacije. Seveda kenija ni izjema, taka je celotna Afrika.
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 12:12
Dejte se pomirit, če so se potrudili in nekaj dobrega naredili, je to vsekakor vredno pohvale, za razliko od večine ljudi, ki se ne bi nikoli potrudili,
-------------
no ja , če želijo potem vsi storiti kaj dobrega , potem pa ,,na juriš,, vsi v ,,afriko ,, - tukaj si bomo potem že nekako pomagali - vendar ne z lažno karitativnostjo , ki jo mediji prepolni ....
vnk
# 10.06.2018 ob 11:16
Domačim talibanom, ki jim gre v nos ta dobrodelnost je potrebno pojasniti, da gre tudi za zelo koristno pridobovanje izkušenj in zdravniško prakso v živo...

Mogoče se pa lahko vprašamo, zakaj takšnih praks se ne ponudi pri nas? Sedaj ali imamo mi preveč birokracije ali pa smatraš, da na Afričanih pa lahko študentje nabirajo izkušnje in vadijo, ker za njih je pa ta nivo dovolj dober. Njihovo izobrazbo smo plačali Slovenci, ki imamo zdravstvo pravtako v podnu. Ne vem, a na slovenskem podeželju ne bi mogli uvesti praks za študente, da bi recimo obiskovali starejše ljudi, glede nato koliko je govora o demografskih težavah?

Če nekateri Slovenci mislijo, da bomo s tem, ko bomo tri mesece pomagali v Afriki, naredili veliko škodo slovenskemu zdravstvu, potem pa res ne vem kako bi to komentiral. Te stvari preberemo ampak si rečemo, da to izraža eno notranje nezadovoljstvo ljudi in z zdravstvenim sistemom, s čimer pa mi nimamo nič. Trenutno ne moremo nič. Komentarji so na nepravi lokaciji, so pa z razlogom napisani, saj tega ne napiše človek iz čiste hudobe.

No, en od njih razume od kod izvirajo negativni komentarji. Enako gre za BMWje in Mercedeze direktorjev raznih podjetij, seveda so delavci nevoščljivi, ker si samo težko še rabljen avto privoščijo. Če bi bilo pri nas zdravstvo v boljšem stanju, bi bilo manj zagrenjenih komentarjev.
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 15:46
Polom
d) Gre za konkretne vrste karitativno dejavnost. Ni tolk point v zbiranju prispevkov, čeprav ni preprosto, kot v tem, da greš do ljudi in delaš z njimi, Mimogrede, a se ne pripisuje običajno zdravnikom, kako jim manjka človečnosti in sočutja?
---------------
Ker je iz tvoje ,,angažiranosti nekako razvidno ,, da si ,,vpleten ,, v nevladno ,, platformo ,, razno raznih dejavnosti po Afriki in drugje , saj drugače bi bil nekoliko bolj objektiven glede zahodnega vtikanja v države ,,tretjega sveta ,, kjer zahodni svet povzroča predvsem škodo in nobene praktične koristi bi ti rekel le sledeče : Načeloma ne potrebujemo zdravnikov , da bi nam izražali sočutje in so-človečnost ali nas,, polagali v poslednje olje,, spovedovali ali dajali odvezo ( za to so namreč drugi ) ampak , da bi nam strokovno nudili storitev za katero prosimo ali smo jo potrebni . Zdravniki niso karitativna dejavnost , kar ti je verjetno jasno ampak morajo biti strokovnjaki na svojem področju dela za kar so tudi ustrezno plačani . Žal mešaš jabolka in hruške ...
Zetes
# 10.06.2018 ob 12:25
Joj no, kaka humanitarnost. To je njihov bodoči poklic in sedaj gredo na prakso/izpopolnjevanje.

A frizerke, ki zastonj delajo prakso so tudi humanitarne?
hexen
# 10.06.2018 ob 11:45
So postavljeni v situacijo "znajdi se", v Sloveniji te možnosti ni, pridobivanje znanja in izkušenj dela v timu je v takšnem okolju res neprimerljivo glede na slovenske razmere. Tudi raznovrstnost primerov je v takšnih horuk bolnicah edinstvena, kar je zelo pomembno, saj gre za študente medicine, ki se šele odločajo, katero specializacijo bodo izbrali in po takšni izkušnji je odločitev veliko lažja.
presenečen
# 10.06.2018 ob 09:59
Čestitke za pogum. Vendar ne dovolite, da bi se tam šli neke vrste odrešitelje za bildanje svojega ega..

Sprašujem se, če nismo ravno belci naredili afričane odvisne od naših pomoči. S tem smo jim mnogokrat odvzeli svojo lastno sposobnost preživetja.

Včasih so take odprave zelo koristne, včasih pa se gremo ekskluzivo in odrešitelje, ki odvzemajo nekomu svojo lastno bit.
Polom
# 10.06.2018 ob 16:44
@zuess-zeng

" Zanima me katera mednarodna nevladna organizacija pokriva samo lokacijo , saj kar tako na neznano mesto se verjetno ne bodo podali ."

Kdo je konkretni postavitelj "klinike" res ne vem, kadar pa tam ni odprav sta tam samo v članku omenjena domačina, nihče jih ne "pokriva", zato se v zadnjem času prakticira, da ena odprava predaja nasledni.
Zakaj pravim "klinika"? Poglej in presodi:
http://kenija2010.blog.siol.net/2011/02/
15/po-tem-ko-je-celo-dvakrat-dezevalo/
http://kenija2012.blogspot.com/2012/05/d
okler-elektrika-traja-evo-vam-blog.html
http://odprava-majiwa-2015.blogspot.com/2015/10/pristanek-v-nairobiju.html
Polom
# 10.06.2018 ob 16:16
zesuss-zeng

Mojster, če nisi sposoben objektivne in utemeljene argumentacije sva zaključila s to debato. Moj odziv je bil iz petih "točk", ti si se uspel odzvat na eno, recimo dve, še prej pa nasul argumente ad hominem, čestitam. Moja "angažiranost" ne izvira iz nobene organizacije ampak iz načel, če želiš tudi idealov, in poznavanja tematike, ki nima zveze z "realno politiko". Obesil si se na to, da je ena od komponent te odprave karitativna dejavnost in ne vem, kaj je s tem narobe. Tole, da načeloma ne potrebujemo zdravnikov, da bi nam izražali sočutje, se bo pa spremenilo po prvi urgenci (no, želim ti, da ne bo potrebe), ko bodo naenkrat vsi nečloveško hladni in nepozorni do reveža na hodniku. V strokovni storitvi pa nabirajo izkušnje tudi na tovrstnih odpravah, kar sem očitno dokazal v prejšnjem komentarju, glede na to, da se na to nisi odzval. V čem je torej težava? Drži, nisem trdil, da je zdravniški poklic karitativen per se, zakaj torej to vnašaš v debato? Po drugi strani pa ne vidim, zakaj strokovnjak ne bi mogel biti karitativen?
cairns
# 10.06.2018 ob 15:31
Lahko poveste kaj več o Majiwi? Google Maps kraja denimo sploh ne najde ...

To pove vse.
Murko
# 10.06.2018 ob 13:24
Študentski roadtrip. Super :)
neznalček
# 10.06.2018 ob 13:03
@zeuss-zeng
Če bi moji starši bili plačali le tolikšen odstotek dohodka za davke kot ga plačujejo v Ameriki, potem bi jim bilo ostalo dovolj denarja, da bi me poslali študirati npr. v Oxford ali London ali celo v ZDA... Tako pa sem študiral "zastonj" v Ljubljani, zraven pa so financirali zastonj študij še komu...

Tvoja varianta bi bila zame bolj ugodna, za Slovenijo pa nekoliko manj, kljub odhodom posameznih diplomantov v tujino. Poleg tega, če bi se za študij morali zadolževati, bi jih šlo v tujino veliko več, saj bi težili k temu, da čimveč zaslužijo in odplačajo svoje posojilo.
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 12:23
Insider no 1.
Davke pa kdo plačuje? Denar pride sam od sebe ali kako? Nič ni zastonj.
----------------
tudi v ameriki plačujejo davke , vendar se študij mora plačevati cca 25.000 USD na leto - približno toliko pa so še življenski stroški . Davki pri nas bi morali biti namenjeni osnovnim potrebam prebivalstva , ne pa šolanju takih , ki le lovijo ,,diplome ,, ( to so pa skoraj vsi ) - potem pa pobegnejo v tujino - tu seveda veliko ne štima ...
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 12:15
tu in tam
Torej popolnoma enako,, kot vsak sposoben študent kateregakoli študija...
--------------
vedno izvem kaj novega - torej študenti pred diplomo morajo vsi najprej potovati v razne ,, afrike ,, - jaz sem pa naivno verjel da na kakšno izpopolnjevanje v dobre firme ali inštitute - izgleda da me je čas povozil ...
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 12:08
Tako da študentje pridejo nazaj ne samo opremljeni z znanjem in izkušnjami ampak tudi človeško bolj izpolnjeni
-----------------
Resnica je malce drugačna - ti študentje namreč pridejo nazaj brez kakšnega posebnega znanja razen ukrepanja v izrednih razmerah , kar pa v Sloveniji ni slučaj - zaradi tega se potem ne znajdejo v strokovno definiranem okolju ....
mrsdarcy
# 10.06.2018 ob 10:55
@DrMatilda: podjetje, kjer sem zaposlena, skorumpirana svetovna korporacija - prosto po drMatildi, je doniralo finančna sredstva za to odpravo. Osebno sem vodila postopek donacije in verjemi mi, da ni bilo pri tem absolutno nobenih skritih namenov vplivanja na štiri entuziaste in filantrope - prepoznala sem njihov iskren namen pomagati in nabirati izkušnje, želim ti malček več odprtega duha in zaupanja v ljudi - nekateri smo po tvoji interpretaciji pokvarjeni ali pa naivi, jaz pa pravim temu dobrovernost
Eska
# 10.06.2018 ob 19:19
Če je plača tam 25€, kolikšne so potem dnevnice ob polni oskrbi?
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 13:26
Polom
Zakaj tako zagrenjeno in besneče, pa tak lep dan zunaj? Kako se obnesejo študentje, ki pridejo nazaj, osebno ne vem, ti očitno imaš strokovne izkušnje?
------------------
Glede mojih komentarjev seveda vidiš kot jih želih videti - torej da je vsak , ki realno gleda na stvari že nek sorte anti element kontra nevladnih organizacij , kot mi to glede na prizadetost ob branju mojih komentarjev nedvomno pripisuješ - seveda na lokavo prefrigani način . Vse kar sem povedal v komentarjih in kar te seveda moti je to , da bi zdravniki , ki so ali pred diploma ali po njej morali svoje izkušnje nabirati tako doma in v tujini na inštitutih v bolnišnicah , podjetjih in podobno . Nikakor namreč ni možno da si bodo dotični zdravniki pridobili izkušnje , ki bodo pomagali državi , ki jih je brezplačno izobrazila - v Afriki . Torej gre za neke vrste karitativno dejavnost ( zbiranje prispevkov itd. ) ter reklamiranje raznih nevladnih organizacij v katere je dotična četverica očitno vključena ... Glede službe pa je tako : če jo iščeš jo tudi najdeš - je pa zanimivo, da skoraj nihče noče recimo sprejeti službe na deželi - v Afriko pa takoj , a ne da ...
tu in tam
# 10.06.2018 ob 11:23
@zeuss-zeng
>> Študenti namesto da bi prosti čas uporabili
>>za izpopolnjevanje v Sloveniji in kaj vrnili družbi
>>glede na to da se šolajo brezplačno , veselo
>>potujejo po ,, culokafrijah ,, in mimogrede škilijo
>>pa kakšni dobri službi v tujini . ....

Torej popolnoma enako,, kot vsak sposoben študent kateregakoli študija.
anny22
# 10.06.2018 ob 20:54
okej, sedaj se pa pomirite. Praksa naših študentov zdravstva v državah v razvoju je že tradicionalna. Ne vidim nobenih problemov...ko pridejo nazaj, znajo bolje ceniti razviti svet in dosežke moderne znanosti. Poleg tega v nasprotju z wilkommerji sami zberejo denar, sredstva, zdravila in tudi sami gredo v marsikdaj nevarne dežele. Super izkušnja za mladega človeka.
neznalček
# 10.06.2018 ob 13:29
@zeuss

Kakšno ima zvezo dolg povprečnega državljana s finančnim stanjem mojih konkretnih staršev?

Po slovenskem zastonj študiju si pljuval ti. Jaz ga hvalim, kljub temu, da bi lahko študiral tudi za denar v tujini.
Insider No. 1
# 10.06.2018 ob 11:02
zeuss zang

Davke pa kdo plačuje? Denar pride sam od sebe ali kako? Nič ni zastonj.
zdravidudek
# 10.06.2018 ob 10:02
To so pravi humanitarci, ne pa tisti ki mahajo z raznimi transpranti,Čestitke in vso srečo vsem. Upam , da bodo tudi tiste SPREGLEDALI in v Sloveniji, jih je dost pomoči USMILJENJA potrebnih v desetine mesecih TRPLJENJA .
DrMatilda
# 10.06.2018 ob 09:59
Kdo pa plača safari, verjetno kakšne tuje mega korporacije, ki jih bodo zdaj profilirale in mogoče zaposlile najbolj marljivega in prizadevnega, predvsem pa najbolje prilagojenega med njimi.
Medtem pri nas manjka vsaj še enkrat toliko zdravnikov, ki jih imamo, nimajo dovolj sodobne opreme, ni učinkovitih zdravil, pa tudi sicer se kvaliteta našega okolja bistveno slabša, zaradi brezveznega kmetovanja in zalivanja z gnojem vsake flike travnikov v rovtah, polnega pesticidov in zanič hormonskih preparatov.
Ljudje se ne poznajo med sabo, bolezen se širi skozi dnevno interakcijo, ki ji včasih nismo pripisovali posebnega pomena, če pa ni nihče nikamor hodil in se je za vsakega takoj vedelo, če je kaj staknil. Danes se je nevarno dotakniti že kljuke na vratih stranišč ali spiti kozarec sparjene vode, iz umazanega kozarca. Bolezen se lahko razširi v nekaj urah, posledice nastanejo po nekaj dneh, pri nas pa vaški mazači najprej preizkušajo vse mogoče biže baže, preden pošljejo bolnike k specialistom, ki jih itak ni in traja mesece, preden bolnikom birokrati določijo nujni termin, ki ga včasih kdo tudi zamudi. To je ja isto kot v Afriki!

Ne dela se to tako. Seveda ne moremo pustiti ljudi trpeti in umirati, če je naša civilizacija očitno uspešno zatrla vse mogoče nalezljive bolezni, isto lahko zdaj naredijo tudi oni doma, ker imamo znanje in izkušnje. Raziskovalne ekspedicije in mednarodni centri za spremljanje stanja so nekaj drugega, kar zanima predvsem vojaško medicino, od zdravniških korporacij pa pričakujemo bolj dodelano in dolgoročno vizijo. Afriko je treba najprej obkoliti z zdravstvenimi centri, narediti iz tega veliko stvar, potem pa počasi pritiskati proti žariščem, kjer bi bolezni končno temeljito iztrebili. Nas tistimi okuženimi komarji je treba narediti genocid, tiste črve pa razkužiti, do zadnje ličinke.
zeuss-zeng
# 11.06.2018 ob 13:14
tu in tam
S tem da ta dva še niti specializacije nimata, in pri nas niti pod razno še ne moreta samostojno delati.
-----------
ni stvar v številu ampak je problem v načelu - torej propagiranje neke kvazi mesijanske karitativnosti , ko vsi vemo da je zadaj tak ali drugačen profit takih ali drugačnih NVO in na drugi strani poniževanje svoje lastne države - na način da je vse kar je mednarodnega kul - mi smo pa tako ali tako ,,jebe ,, ...
vxxxx
# 10.06.2018 ob 18:52
Vse komentarje ki sem jih prebral, se mi zdijo od "@ zeuss-zeng", najbolj normalni in realni !

V Sloveniji čakalne dobe za pregled od nekaj mesecev do nekaj let, a večini tukaj se zdi normalno in humano, da naši zdravniki hodijo v Kenijo zdravit ljudi.
Mislim, .....da bolezni ki jih zdravijo tam, obszajajo v istih količinah tudi pri nam !
Zatorej , iti v Kenijo, da si nabiraš izkušnje se sliši v principu takole kot " Jexo lud zbunjenog "
DrMatilda
# 10.06.2018 ob 16:38
Pred izletom v Afriko, se je dobro založiti s kininom, tabletami proti bolečinam, zgagi in predvsem z antibiotiki, ki jih tam ni, pri nas pa jih brez recepta tudi ne prodajajo.
Antibiotiki so huda reč, če jih večje mase ljudi jemljejo brez veze, postanejo bolezni odporne, zato potem tudi na bogatih in vplivnih ne primejo kot bi morali, medtem ko farmacija čedalje težje sintetizira nove. Ampak stranka ima vedno prav, elitnih družin je malo, po neki logiki, oni vse plačujejo, za njih mora biti zdravilo vedno sveže pripravljeno, neprestano na voljo in predvsem takoj učinkovito.
Afričani so pa srečni, če lahko dobijo že nekaj, kar je bolj učinkovito od feferonov in bananinih olupkov,kar pri nas ne prime več, morda pri njih še za silo deluje.
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 16:32
Polom
Če se ti že zdim prizadet sem kvečjemu zato, ker nasprotuješ stvari, ki je ne poznaš, o kateri se nisi pozanimal, vraga, če članka nisi prebral.
-------------
priznam - članek sem le preletel , ker nimam volje brati nakladanja , ki so namenjene izključno za ,,osveščanje ,, in nikakor kot informiranje bralca . Tvoj komentar od a.) do e.) sem seveda pogledal , vendar namenoma nisem odgovoril podrobno , saj bi to zahtevalo širšo razpravljanje - pa sva že sedaj pregloboko ,,zajemala ,, ... Da zaključimo : ti si pač na eni , jaz pa drugi strani iste reke , ker pa ,,ne znava,, plavati se pač ne bova srečala na sredini ....
DrMatilda
# 10.06.2018 ob 16:15
mrsdarcy # 10.06.2018 ob 10:55

"podjetje, kjer sem zaposlena, skorumpirana svetovna korporacija - prosto po drMatildi, je doniralo finančna sredstva za to odpravo."

Hvala za dodatno pojasnilo, tako sem len, da se mi ne ljubi niti pogledat na internet katero podjetje je to, verjamem pa, da ti verjameš, da je OK in ta pravo.
Takole na pamet bi rekel, verjetno kakšna franšiza ali javno podjetje, ki posluje izključno z nemci. Res pojma nima in nisem nič pošpegal, niti me ne zanima, ampak tako je skoraj vedno. Če imam prav, potem te prosim, da moj komentar vzameš kot benevoletno opozorilo, sicer me lahko imaš za največjega bedaka, ki ne razume, da tudi zdravje afričanov šteje, celo v Sloveniji, pod Alpami.
Ker pa sem kar sem, ti moram povedati še tole, sprehodi se kdaj po naših rovtah in boš videla še kaj hujšega kot dol v Afriki, čeprav si že tega kar te tam čaka ne znaš predstavljati niti v nočnih morah. Mi smo nula od nule, za velike zahodne korporacije pa so take ekspedicije preizkus trdne vere v vašo medicinsko zaobljubo, isto kot so nekoč pošiljali na romanje menihe.

Kdor v Afriki ni izgubil vere v Jezusa, je lahko edino svetnik po duši, in torej velik človek.
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 16:03
neznalček
Poleg tega, če bi se za študij morali zadolževati, bi jih šlo v tujino veliko več, saj bi težili k temu, da čimveč zaslužijo in odplačajo svoje posojilo.
------
ni rečeno , to zavisi od višine ,,šolnine ,, ki bi morala biti realna glede na naše razmere - seveda pa ne tako visoka kot v primeru ZDA - je pa tako, da tudi drugače zdravniki odhajajo v tujino in verjetno ne bi bilo kakšne posebne razlike . Kakor koli že , pri neplačevanju šolnin bi morala obstajati določena ,,obveza ,, vsaj nekaj let delati v domovini ali pa vračilo šolnine državi v znesku do realne cene študija ....
Polom
# 10.06.2018 ob 14:16
zeuss-zeng

Se bom potrudil prebrest skozi tvoj odziv, čeprav terja nekaj napora :)

a) Nikjer nisem pisal ničesar o nevladnih organizacijah in nikoli jih nisem nekritično zagovarjal in ti nisem ničesar pripisoval. Če se ti že zdim prizadet sem kvečjemu zato, ker nasprotuješ stvari, ki je ne poznaš, o kateri se nisi pozanimal, vraga, če članka nisi prebral. Če se ti zdim lokavo prefrigan je to najbrž pod vplivom Levstika in zavijanja resnice v prijetne šale.

b) Ne, v tvojih komentarjih me ne moti, da bi zdravniki morali pred diplomo ali po diplomi nabirati izkušnje doma in v tujini na inštitutih, v bolnišnicah, podjetjih in podobnem (saj si to hotel napisati?) ker tega nisi trdil. V tvojih komentarjih je bilo konsistentno nasprotovanje tujini in odpravi. Izrecno sem te vprašal, od kje ti informacije, da pridejo nazaj "brez kakšnega posebnega znanja razen ukrepanja v izrednih razmerah [protislovje, op. kom.] , kar pa v Sloveniji ni slučaj - zaradi tega se potem ne znajdejo v strokovno definiranem okolju". Sploh zadnji del me zanima, od kje je prišel.

c) Dajva malo razčistit glede izobraževanja in nabiranja izkušenj zdravnikov. Študij traja 6 let. V tem času skoraj ni študenta, ki ne bi kdaj voluntiral v slovenskem okolju, ERASMUSi (in to ne žurerske Španije) so zafilani, klinične in raziskovalne izmenjave v okviru študentskih organizacij (IFMSA) prav tako, pa še kakšen Houston pri Gregoriču pa še kaj. Te izkušnje so ok al je narobe, če so nabrane v tujini? Po šestih letih dobiš naziv dr. med., pol leta si pripravnik vsepovsod, opraviš strokovni izpit in dobiš naziv zdravnik. Tukaj nekje so zgornji prostovoljci. Ako Bog da in sreča junaška dobiš specializacijo, na katero si računal. Tukaj pride do ene zanimive situacije: iz (pogosto) še-ene-nadloge-ki-porablja-kisik na kliničnih vajah tekom študija postaneš nenadoma specializant, ki mora (pogosto) samostojno opravljati delo specialista (no, po Milojkinem zakonu niti specialist prvih nekaj let ne bi smel samostojno opravljat specialistične dejavnosti).
Si še prepričan, da v Afriki nikakor ni možno pridobit izkušenj, ki bi koristile državi, ki jih je izobrazila? Kaj sta anatomija in fiziologija Kenijca tako drugačna od Slovenca? Saj masovno tudi po Sloveniji voluntirajo čakajoči na specializacije, nič bat, ampak zaradi štirih, ki bodo prinesli izkušnje iz razmer, ki so pri nas, hvalabogu zankrat, preteklost, se bo pa svet podrl? Po moje je to samo bonus.

d) Gre za konkretne vrste karitativno dejavnost. Ni tolk point v zbiranju prispevkov, čeprav ni preprosto, kot v tem, da greš do ljudi in delaš z njimi, Mimogrede, a se ne pripisuje običajno zdravnikom, kako jim manjka človečnosti in sočutja? Reklamiranja nevladnih organizacij, ki te tako žuli, pa res ne najdem. Aja ups, domača župnija ene od udeleženk je omenjena med sponzorji. No, pa tropska sekcija zdravniškega društva, pač strokovna stanovska organizacija, koordinira odprave. Strašno reklamiranje.

e) Službe nisem omenjal, zakaj torej zadnja poved? Dajmo ostat konsistentni in se držat napisanega ;)
Polom
# 10.06.2018 ob 12:43
zeuss-zeng

Zakaj tako zagrenjeno in besneče, pa tak lep dan zunaj? Kako se obnesejo študentje, ki pridejo nazaj, osebno ne vem, ti očitno imaš strokovne izkušnje? In ne, ni potrebe, da vsi jurišamo v Afriko, da naredimo kaj dobrega, ampak če bi prebral članek, bi videl, da v Sloveniji ne morejo delati nič več, kot na odpravi, ker tako bazičen nivo imamo pri nas pokrit. Da pridejo do svoje pozicije v našem tako kritiziranem sistemu, ki se lahko, mimogrede, pohvali z eno najnižjih smrtnosti dojenčkov na svetu, pa bodo po vrnitvi nadaljevali izobraževanje. Kako v prazno streljaš pa pokaže tudi tale: " torej študenti pred diplomo morajo vsi najprej potovati v razne ,, afrike ,,". Če bi prebral članek bi vedel, da sta oba zdravnika, diplomirana, in sestra ravno tako diplomirana. Ne gre za zavlačevanje študija ampak "izpopolnjevanje" kakor si ga sam želiš, samo da ne v "dobri firmi ali inštitutu". Če bi ti, strokovnjak, vedel, koliko medincincev voluntira pred diplomo iz želje po znanju in altruizma in koliko po diplomi, da bi si nabrali izkušnje (in posledično tudi izboljšali šanse za specializacijo) ne bi bentil čez 4 ljudi, da grejo voluntirat v "tri krasne". Rajši spoštuj njihov pogum, da gredo prostovoljno za tri mesece v kraje, ki jih še na zemljevidu ni, so se sposobni izpostavit in zbrat sponzorje za nekaj, kar je skrajno neprofitno in po komentarjih očitno tudi težko razumljivo in tako dalje. Oni po svojih močeh spreminjajo svet: naredijo kar morejo in znajo in kolikor morejo naučijo ljudi, da si pomagajo sami. Koliko teoretikov iz teh komentarjev se lahko pohvali s tem?
hexen
# 10.06.2018 ob 12:40
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 12:08

Čakaj malo, ti študenti so se desetletja izobraževali in kalili v našem sistemu. Dodatno pridobijo bonus paket - nekajmesečni uvid in izkušnje iz nekega popolnoma drugačnega sistema - ki pa je roko na srce, še najbolj podoben primarnemu zdravstvenemu sistemu.... Torej sistem brez birokracije, tehnokracije, tožb - takšen, kot smo ga nekoč poznali tudi pri nas. Izvedejo izlet v zgodovino, okusijo izvorno zdravniško poslanstvo in obudijo vrednote. In ti trdiš, da je to kvarno?

Pa dobro. Ali mogoče meniš, da so znanje/izkušnje nasploh škodljive? Da bi se morali zapirati, živeti v blokadi in izolaciji? Ali naj svoje otroke zapretmo v kleti, da jih svet ne bo pokvaril in pohujšal? :)
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 12:19
" pa jih dobra tretjina (36 odstotkov) živi v revščini."
------
sicer pa je revščina relativna . Normalen človek v normalnem svetu se počuti bogat že ko ima poln želodec in streho nad glavo , običajen zahodnjak pa se počuti revež če nima najnovejšega avta na obroke in nove kuhinje za 50 EUR na mesec ... ...
hexen
# 10.06.2018 ob 11:53
Pridobijo pa tudi prvovrstno izkušnjo delati s pacienti, ki nimajo ničesar izgubiti, niso razvajeni in ne iščejo krivin, kako bi stresli svoje frustracije nad tistim, ki jim poskuša pomagati. Ljudje tam dol so resnično neskončno hvaležni za pomoč. Tako da študentje pridejo nazaj ne samo opremljeni z znanjem in izkušnjami ampak tudi človeško bolj izpolnjeni in nekaj od tega potem vnesejo tudi v naš popolnoma tehnokratski zbirokratiziran slovenski zdravstveni sistem.
jabovko96
# 10.06.2018 ob 11:32
Pa sej ne morš verjet keri komentarji no. Dejte se pomirit, če so se potrudili in nekaj dobrega naredili, je to vsekakor vredno pohvale, za razliko od večine ljudi, ki se ne bi nikoli potrudili, ampak samo nergali. Ker pomoči potrebnih bo zmeraj dovolj. Tako doma kot na tujen. In vsaka pomoč je dobrodošla.
DrMatilda
# 10.06.2018 ob 09:43
Oni so torej precepljeni. Mi doma pa ne. Seveda ne bi nihče rad staknil malarije ali kakšnih še hujših in bolj trdovratnih bolezni, niti v najlažji obliki, karkoli že to pomeni.
tu in tam
# 11.06.2018 ob 08:39
@vxxxx
>>V Sloveniji čakalne dobe za pregled od nekaj
>>mesecev do nekaj let, a večini tukaj se zdi
>>normalno in humano, da naši zdravniki hodijo
>>v Kenijo zdravit ljudi.
Ja, in 2 zdravnika, ki gresta v Kenijo za 3 mesece, bi pri nas lahko rešila vse čakajoče, a ne?
S tem da ta dva še niti specializacije nimata, in pri nas niti pod razno še ne moreta samostojno delati.
los-t
# 10.06.2018 ob 18:46
Bližnji vzhod, Indija, Azija in Afrika. Prebivalstvo raste in nihče pri njih se ne meni za to, da bo večina na robu lakote in v globoki revščini. Evropa in Amerika se gresta pa gasilce v gozdnem požaru. Ni to v redu za naš planet...
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 16:24
Polom
Drži, nisem trdil, da je zdravniški poklic karitativen per se, zakaj torej to vnašaš v debato? Po drugi strani pa ne vidim, zakaj strokovnjak ne bi mogel biti karitativen?
----------------
ker tudi sedaj ni - in to vem iz izkušenj , ki jih imam pa sicer relativno malo - še za svojega osebnega zdravnika ne vem . Poznam pa zdravniške postopke pri ožjem sorodstvu kjer je zdravniška pomoč omejena izključno na strogo omejeno stroko in nič več in nič manj ...
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 16:19
Polom
, kar pa v Sloveniji ni slučaj - zaradi tega se potem ne znajdejo v strokovno definiranem okolju". Sploh zadnji del me zanima, od kje je prišel.
-------------------
če prav razumem to ,,ekspedicijo ,, naj bi naši zdravniki pokrili iz svojega žepa ali donacijo omejenega števila donatorjev - na licu mesta pa opravljali delo na mnogo področjih bolezni in poškodb ter poleg tega še edukirali prebivalstvo o nalezljivih boleznih ter potrebo po cepljenju - in vse to zastonj oz. karitativno . Zanima me katera mednarodna nevladna organizacija pokriva samo lokacijo , saj kar tako na neznano mesto se verjetno ne bodo podali . ( Seveda pa ne želim verjeti da jeto kakšna NVO , o kateri smo pred nekaj meseci slišali kar nekaj zaskrbljujočih vesti o zlorabah otrok ... )
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 13:32
hexen
Pa dobro. Ali mogoče meniš, da so znanje/izkušnje nasploh škodljive? Da bi se morali zapirati, živeti v blokadi in izolaciji? Ali naj svoje otroke zapretmo v kleti, da jih svet ne bo pokvaril in pohujšal? :)
---------------
saj res - ni druge možnosti - zato jih je potrebno poslati v Afriko , vse drugo bi bila blokada in izolacija . Ti zdravniki pa seveda istočasno ko zagovarjajo to pot pripominjajo da bodo : citat : Tukaj bomo potrebovali za kvalitetno delo v takem standardu zdravstvenega sistema še vsaj specializacijo. ... Aha - ampak šele po vrnitvi - potem pa spet takoj v tujino ... hmmmm ....
miro789
# 10.06.2018 ob 13:11
Podpiram take akcije. In tudi mislim, da je pojem revščine v Sloveniji drugačen kot v Afriki.
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 10:12
Majiwa 18': Slovenski zdravniki na pomoč pri oskrbovanju bolnikov na kenijskem podeželju..
------------
znane so te finte . Študenti namesto da bi prosti čas uporabili za izpopolnjevanje v Sloveniji in kaj vrnili družbi glede na to da se šolajo brezplačno , veselo potujejo po ,, culokafrijah ,, in mimogrede škilijo pa kakšni dobri službi v tujini . ....
Aprila
# 10.06.2018 ob 09:13
To so pravi humanitarci, ne pa tisti ki mahajo z raznimi transpranti, a želijo da njihovo humanitarnost krijejo drugi. Želim jim vso srečo.
zeuss-zeng
# 10.06.2018 ob 13:10
Če bi moji starši bili plačali le tolikšen odstotek dohodka za davke kot ga plačujejo v Ameriki, potem bi jim bilo ostalo dovolj denarja, da bi me poslali študirati npr. v Oxford ali London ali celo v ZDA.
----------------
pa kaj še ... Nekoliko se pozanimaj koliko povprečen državljan dolguje bankam in kako v ZDA študenti ne morejo odplačati izposojenega denarja . Neketerih komentatorjev sploh ne razumem - ob vsem študiju , ki so ga prejeli zastonj še vedno ne znajo sešteti 2+ 2 ( oziroma so se edino naučili pljuvati po lastni državi , kjer nikomur ne gre prav slabo , ter kot zadnji ,,divjaki ,, cenijo tujino kjer naj bi secedila ,,med in mleko ,, )
mjurma2
# 10.06.2018 ob 10:02
Guinness

Je pa majčken kamenček v mozaiku.
DrMatilda
# 10.06.2018 ob 10:01
Guinness # 10.06.2018 ob 09:56

"Ki pa niso nastale zaradi 3 mesecne odsotnosti 4 studentov..."

V nekaterih regijskih centrih pri nas, je na določenih področjih zaposlen en sam specialist, ki skrbi vsaj za 50.000 potencialnih strank. Če ta zboli oziroma gre na dopust... potem čakalnih vrst sploh ni temveč se bolnike usmerja v par drugih regijskih centrov v državi. Kako si pa mislil, da se znajdejo v Afriki, za škatlico antibiotikov, včasih pešačijo več tednov.
zapravico
# 10.06.2018 ob 09:22
A našim vojakom so zvišali plače za 19%? sam vprašam
Kazalo