Kot je znano, se je prejšnji teden Obama na skrivaj srečal s svojo največjo nasprotnico, ponudil pa naj bi ji eno izmed osrednjih vlog v novi administraciji: mesto državne sekretarke. Poznavalci opozarjajo, da lahko Hillary Clinton na poti do položaja državne sekretarke največjo oviro predstavlja: njen mož.

Kot nekdanji predsednik bo Bill Clinton po eni strani zaradi dobrih odnosov z voditelji zanjo pomenil lažji vstop v diplomatski svet, po drugi strani pa se nekateri sprašujejo o njegovih zapletenih poslih po vsem svetu, ki se jim je posvetil po koncu predsedovanju in ki bi lahko pomenili navzkrižje interesov. "To so vprašanja, za katera ne dvomim, da bo o njih tekla debata, in ki bodo morala biti razrešena. Legitimno je, da se jih postavlja," je dejal James Carville, nekdanji pomočnik Clintona.

Obamovi sodelavci so zato že začeli preiskovati sklad Billa Clintona, ki vsako leto investira na milijone dolarjev v razvoj afriških držav, da bi lahko izključili možnost navzkrižja interesov. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, kakšno vlogo bo imel Bill Clinton, če njegova žena postane državna sekretarka. Po odhodu iz Ovalne pisarne pred osmimi leti je Clinton zbral več kot 500 milijonov dolarjev za fundacijo, od česar je bil velik del namenjen za postavitev njegove predsedniške knjižnice, milijone dolarjev pa je namenil tudi za obolele za aidsom v Afriki in drugim humanitarnim organizacijam po svetu.

Kdo daje denar Clintonu?
Kljub številnim pozivom pa Clinton ne želi razkriti seznama svojih donatorjev. New York Times je poročal, da naj bi bile na seznamu tudi vlade tujih držav, npr. člani savdske kraljeve družine, maroški kralj ter vladi Kuvajta in Katarja. "Če se ne bo držal scenarija, ga bo morala disciplinirati, točno tako, kot je to storila med kampanjo," pravi Gloria Borger, analitičarka CNN-a o vlogi Billa Clintona in razmerju s Hillary. "To ne bo odvisno od Obame, to bo odvisno od nje."

Če bi Clintonova nasledila Condoleezzo Rice, bi postala eden od osrednjih obrazov ameriške politike v prihodnjih letih. Clintonova, odkar je postala senatorka, največ pozornosti namenja mednarodnim vprašanjem in vprašanjem obrambe. Čeprav je, za razliko od Obame, podprla invazijo v Iraku, pa se zdaj z njim strinja, da je čas, da se vojaki vrnejo domov.

Obama medtem nadaljuje priprave na prevzem oblasti in inavguracijo, kar pomeni tudi velik finančni zalogaj. Kot poroča CNN, je za proces tranzicije na voljo 9,74 milijona dolarjev, toda strokovnjaki menijo, da to ne bo dovolj. Obama se je v predvolilni kampanji izkazal kot odličen zbiralec denarja, zbral je rekordnih 639 milijonov dolarjev, a jih je v boju proti Johnu McCainu skoraj vse tudi porabil, največ za drage televizijske in radijske oglase. V preteklosti so se novoizvoljeni predsedniki po finančna sredstva obrnili na zasebnike in korporacije, Obama pa se je temu izognil. Vodja njegovega tranzicijske ekipe John Podesta je obljubil, da bo to najbolj odprta in transparentna tranzicija v zgodovini, sam Obama pa se o inavguraciji še ni izrekel.

Obama še naprej računa na posameznike
"Resnično upam, da bo Obama zvest svojim načelom in ne bo sprejel korporativnega denarja, ne bo sprejel denarja lobistov, in da bo sprejel zelo nizko mejo denarnega zneska, ki ga bo še sprejel od posameznika," je dejal Craig Holman, zakonodajni predstavnik v neprofitni organizaciji Public Citizen, ki se zavzema za interese potrošnikov v kongresu in odprto ter demokratično odgovornost vlade. V organiziciji opozarjajo, da podjetja včasih donirajo sredstva za inavguracijo, da bi tako kupili vpliv. Predsednik George Bush je pred svojo drugo inavguracijo zbral 42,8 milijona dolarjev, in po podatkih PC-ja, so 90 odstotkov zbranega denarja donirala podjetja. Bush je sicer takrat posamezni dovoljeni znesek omejil na 250.000 dolarjev, da bi preprečil navzkrižje interesov.

Ameriški mediji so zdaj polni ugibanj: Obama bi se sicer lahko odločil, da bo sprejel sredstva korporacij, a lahko glede tega postavi ostrejša merila. "Mislim, da so predsedniki v preteklosti morali zbrati veliko denarja za izpeljavo tranzicije. Mislim pa, da ima dobro mrežo darovalcev, ki so pripravljeni in verjetno tudi bodo darovali finančna sredstva tako za tranzicijo kot inavguracijo," pravi David Lewis, profesor političnih znanosti na univerzi Vanderbilt.

Dejstvo je, da je Obama večino sredstev v kampanji zbral s pomočjo t. i. malih donatorjev: glavnina zbranega denarja, več kot polovico od 639 milijonov dolarjev, je bila zbrana s posameznimi prispevki, ki niso presegali 200 dolarjev. Od sredine oktobra je Obama zapravil okoli 594 milijonov dolarjev, denar ki je ostal, pa ne sme biti porabljen v procesu predaje oblasti oz. tranzicije, temveč ima Obama druge možnosti: lahko ga vrne darovalcem, ga podari v dobrodelne namene ali ustanovi politični odbor, lahko pa ga celo podari drugim kandidatom ali strankam, dovoljeno pa je tudi, da ga obdrži za prihodnje kampanje, na primer če se bo čez štiri leta odločil, da kandidira za drug mandat.

Ksenja Tratnik