Zdajšnji premier je dobil tudi podporo iz tujine. Tik pred volitvami sta ga obiskala turški kolega Tayip Erdogan in predsednik največje stranke v Evropskem parlamentu Wilfried Martens. Foto: EPA
Zdajšnji premier je dobil tudi podporo iz tujine. Tik pred volitvami sta ga obiskala turški kolega Tayip Erdogan in predsednik največje stranke v Evropskem parlamentu Wilfried Martens. Foto: EPA
Edi Rama
Župan Tirane in vodja Socialistične stranke med zadnjim shodom v prestolnici. Foto: EPA
Cesta med Kosovom in Albanijo
Cesta je že dobila več imen, med drugim tudi cesta vsesplošne korupcije. Foto: EPA

Izid volitev, ki utegnejo ob zmagi vladajoče desnosredinske Demokratske stranke (PD) premierja Salija Berishe zaznamovati daljše obdobje njegove vladavine, je negotov, napovedi pa nihajo. Vsekakor prevladuje mnenje o precej tesnem izidu. Če bi zmagal PD, bi bilo vsekakor prvič, da se na pluralnih volitvah v Albaniji ni zamenjala oblast.

Berisha s premierskim bonusom
Kot za zmago bi bil tudi za poraz odgovoren glavni nosilec liste Berisha. 64-letni Sali Berisha, po poklicu srčni kirurg, je bil prvi predsednik države (1990-92) po zlomu 47-letne vladavine zakrknjenega režima stalinističnega voditelja Enverja Hodže. Pozneje je bil tudi premier. Vselej je moral oditi zaradi hudih obtožb o korupciji in klientelizmu.

Je pa izredno karizmatični voditelj in je v zadnjem premierskem mandatu dosegel nekaj vidnih rezultatov – v tem času so se naložbe v gospodarstvo povečale za 3 milijarde evrov, privoščil si je lahko znižanje davkov, pred finančno krizo se je prvič začela zmanjševati ena najvišjih stopenj brezposelnosti v Evropi. S sprejetjem v Nato se je začela uveljavljati usmeritev nekdanje izolirane države v mednarodne integracije. Letos je Albanija uradno zaprosila za članstvo v EU-ju in pričakuje dogovore o začetku pridružitvenih pogajanj.

Nazadnje je Berisha ob velikem predvolilnem 'pompu' odprl novo prometnico ("cesto sinov orla"), ki naj bi povezala Drač s Prištino na Kosovu. Gre za največji infrastrukturni projekt v zgodovini Albanije. Za zdaj so odprli prvih in najtežjih 18 kilometrov do Morine na meji s Kosovom (blizu Kukesa, kamor se je pred bombardiranjem Nata 1999 in pred nasiljem JLA-ja zateklo skoraj pol milijona Kosovcev) z ducat mostovi in viadukti ter 5,6 kilometra dolgim predorom pod doslej pozimi neprehodnim vrhom. Dvopasovnica bo do prihodnje jeseni štiripasovnica in bo, ko bo dograjena, za najmanj polovico skrajšala pot iz Drača in Tirane do Prištine, pospešila pa naj bi vsestranski razvoj.

Za zdaj so vanjo vložili milijardo evrov, gradil jo je ameriški koncern Bechtel (tudi v sodelovanju s slovenskim SCT-jem), poimenovali pa so jo tako "domoljubna avtocesta" kot tudi "cesta vsespološne korupcije", češ da se je znaten del denarja porazgubil. Vse obtožbe in pobude za revizijo so bile za zdaj zavržene.

Odprtje ceste je spodbudilo nacionalistične kroge, ki se že od leta 1913 zavzemajo za veliko Albanijo. Vendar Berisha in kosovski premier Hashim Thaci, kar sta ponovila tudi od odprtju, zavračata misel o združevanju , češ da bodo vsi Albanci združeni šele, ko bodo države, v katerih živijo, vključene v EU.

Berishi so vsekakor ves čas predvolilne bitke očitali veliko povezav s koruptivnimi posli
(zlasti prek hčere in sorodnikov) in lansko afero z eksplozijo v skladišču orožja, v kateri je bilo ubitih 26 oseb ter prek katerega naj bi trgovali z orožjem (predvsem z Afganistanom).

Izzivalci z novim obrazom
Glavni izzivalec PD-ja in Berishe na volitvah je socialistična stranka, ki je pred dobrim letom dobila novega voditelja, do takrat priljubljenega župana Tirane, likovnega umetnika Edija Ramo, ki je močno preporodil glavno mesto, med drugim tudi z renoviranjem pročelij v živih barvah. Tudi prejšnji voditelj socialistov Nano je bil osumljen korupcije. Največja opozicijska stranka Berishi očita tudi nepreglednost poslovanja, neobčutljivost za socialne težave in neenakomerni razvoj.

Boris Bergant