Odnosi med ZDA in Rusijo so se v zadnjih tednih za odtenek otoplili. Foto: Reuters
Odnosi med ZDA in Rusijo so se v zadnjih tednih za odtenek otoplili. Foto: Reuters
John Kerry in Sergej Lavrov
Ameriški in ruski zunanji minister morata doreči, kdaj se bodo v sirsko državljansko vojno vpletene države sestale naslednjič. ZDA in ZN se zavzemajo za petkovo srečanje v New Yorku. Foto: Reuters
Kerry in Lavrov
Kljub razlikam in občasnim obtožbam se John Kerry in Sergej Lavrov srečujeta vse pogosteje, kar vliva upanje, da se bodo januarja pogajanja za umiritev in razrešitev sirske državljanske vojne vendarle začela. Foto: Reuters
Bašar Al Asad in Vladimir Putin
Glavni kamen spotike ostaja usoda Bašarja Al Asada, katerega družina vlada Siriji že 45 let in je tudi pripeljal državo v položaj, ko so marca 2011 izbruhnili protesti, ki so najprej prerasli v revolucijo, nato pa v državljansko vojno. Foto: Reuters
Kljub pospešeni diplomaciji pa vojna vihra v sami Siriji ne pojenja. Konec tedna je prišlo do novega poboja civilistov v oblegani Dumi pri Damasku, v južnem delu pokrajine Alep se nadaljujejo ostri boji, pri čemer prevladujejo tuji borci na obeh straneh fronte, zaradi rednih ruskih bombardiranj konvojev iz Turčije je ogrožena preskrba predelov pod uporniškim nadzorom v Idlibu in Alepu. Foto: Reuters

Putin je ob začetku srečanja poudaril, da Rusija z ZDA išče odgovor na krizo v Siriji ter da bo natančno preučil ameriške predloge.

Kerry se je Putinu ob začetku srečanja zahvalil, da je lahko z Lavrovom govoril o dodatnih naporih za začetek mirovnih pogovorov med vlado sirskega predsednika Bašarja al Asada in oboroženo opozicijo. Putin je dejal, da ga je Lavrov obvestil o ameriških predlogih in tudi o "problemih, ki zahtevajo dodatne razprave".

"Z Lavrovom se strinjava, da lahko ZDA in Rusija veliko storita, da pride do napredka," je povedal Kerry, ki je dodal, da želi obisk Moskve izkoristiti tudi za pogovore o krizi na vzhodu Ukrajine.

A nobeden od njih ni namignil, ali je Rusija pristala na izvedbo naslednjega kroga mednarodnih pogovorov o Siriji, ki naj bi predvidoma potekal v petek v New Yorku in kar je bil v bistvu glavni cilj Kerryjevega potovanja v Rusijo. Za to srečanje si prizadeva tudi posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura, medtem ko Moskva za zdaj tega datuma ni želela potrditi.

Že 20. srečanje Kerry - Lavrov letos
Rusija in ZDA so že vseskozi na nasprotnih bregovih glede Sirije, pri čemer je uradna Moskva glavna zaveznica Bašarja Al Asada, medtem ko Washington neposredno in posredno pomaga sirski opoziciji in različnim uporniškim skupinam. A svetovni velesili sta po začetku ruskega neposrednega posredovanja v Siriji le našli soglasje o oživitvi diplomatskega procesa za Sirijo.

Po več krogih pogajanj na Dunaju so se v sirsko vojno vpletene strani dogovorile o korakih, ki bi prinesli mir v bližnjevzhodni državi, kjer od leta 2011 divja vse hujše nasilje, pri čemer je umrlo okoli četrt milijona ljudi, polovica Sircev pa je bilo prisiljena zapustiti domove, od tega je šlo 4,4 milijona ljudi v tujino, kar je tudi glavni generator obsežne prebežniške krize, s katero se spoprijema Evropa v zadnjem letu.

Za začetek januarja so tako predvideni prvi neposredni pogovori med sirskim režimom in opozicijo ter uporniškimi skupinami. Datum in kraj začetka mirovnih pogajanj bi morale potrditi vpletene države na sestanku v naslednjih dneh in ravno po srečanju Kerry-Lavrov naj bi objavili, kdaj se bodo ZDA, Savdska Arabija, Turčija, Katar, EU in Rusija ter Iran vnovič sestali.

Kako (se) rešiti Bašarja Al Asada?
Oba diplomatsko-vojaška bloka obtožujeta drug drugega, pri čemer je rusko zunanje ministrstvo pred kratkim ameriške kolege obtožilo, da si želi State Department razdeliti teroriste na dobre in slabe. Na drugi strani Američani poudarjajo, da Rusi večine zračnih napadov v Siriji ne izvedejo na položaje samooklicane Islamske države, temveč bombardirajo zlasti položaje sirskih upornikov, tako salafistov, Al Kaide kot tudi enot Svobodne sirske vojske (FSA).

Glavna razlika med ZDA in Rusijo glede tega, kako se lotiti pravega mirovnega procesa, je vseskozi ravno usoda sirskega predsednika Bašarja Al Asada.

Prvi zahtevajo Asadov odhod v okviru pogajanj, medtem ko Rusija vztraja, da o usodi sirskega vladarja odločajo Sirci na volitvah. A morebitno sodelovanje pri politiki in vladanju v novi Siriji je nesprejemljiv pogoj za raznoliko sirsko opozicijo in uporniške sile.

"Riad" zavrača tudi sirska Al Kaida, kaj pa Ahrar?
V Riadu tudi ni bilo sirske veje Al Kaide Fronte Nusra, ki je zato krenila v propagandno ofenzivo in prav tako označila savdsko konferenco za neverodostojno, hkrati pa je vodja izredno močne skupine Abu Mohamed Al Golani v intervjuju zatrdil svetu, da FSA v Siriji ne obstaja več, in s tem ponovil prvotni očitek Rusije Zahodu in ZDA.

Prejšnji teden je sicer ruski predsednik Putin govoril ravno nasprotno, ko je dejal, da Rusija z zračno podporo in vojaško opremo pomaga okoli pet tisoč pripadnikom FSA-ja.

Zadnje je prejšnji teden na konferenci v Riadu skušala poenotiti Savdska Arabija, ki velja sicer za glavnega zaveznika in podpornika oboroženega upora proti režimu. Konferenca je prinesla uradno poenotenje in razdelitev mest v pogajalskih odborih, a pri tem je ostalo nejasno vprašanje, ali jim je uspelo prepričati največjo salafistično skupino Ahrar al Šam (Gibanje svobodnih mož Levanta). Njen predstavnik v Riadu je podpisal dogovor, medtem ko so ga voditelji v Siriji zavrnili, saj zavračajo predvideno demokracijo.

Kurdski tretji tabor z naklonjenostjo ZDA in Rusije
Z Riadom in potekom priprav na januarski začetek pogajanj za konec sirske državljanske vojne pa ni zadovoljna še ena vidna stran konflikta - sirski Kurdi.

Ti zlasti zaradi nasprotovanja Turčije sploh niso bili povabljeni v Riad, in to čeprav nadzorujejo že okoli 15 odstotkov Sirije, zlasti severovzhod, in so najodločnejša vojaška sila proti Islamski državi, pri čemer enote YPG/SDG vojaško izdatno iz zraka podpirajo ZDA.

Kurdi so tako organizirali svojo konferenco, pri čemer so še razširili svoj doseg tudi z novimi arabskimi skupinami, tako da jih ne bo mogoče spregledati na prihajajočih mirovnih pogajanjih.