Revna srednjeazijska država je v kaosu od aprilskega strmoglavljenja predsednika Kurmanbeka Bakijeva, ki se je bil prisiljen zateči v izgnanstvo, potem ko je oblast prevzela začasna vlada.

Medtem ko nova vlada še nadzoruje razmere v prestolnici Biškek na severu države, pa je drugače na etnično razdeljenem jugu, od koder prihaja Bakijev in kjer so prebivalci priča nenehnemu nasilju, ki je samo od 10. junija terjalo najmanj 191 smrtnih žrtev. Zaradi nemirov in nasilja je območje zapustilo najmanj 400.000 ljudi, od katerih se jih je mnogo zateklo na ob mejo z Uzbekistanom.

V skrbeh so tako zahodne države kot Rusija, še posebej jih skrbi možnost, da bi se islamski skrajneži ustalili v rodovitni in slikoviti, a prenaseljeni dolini Fergana, ki se razteza v treh nekdanjih sovjetskih republikah - Kirgiziji, Tadžikistanu in Uzbekistanu.

Revščina in nezadovoljstvo voda na mlin skrajnežev
"Obstaja grožnja ekstermizma v dolini Fergana in širše v celotni srednji Aziji zaradi meje z Afganistanom," je dejal posebni odposlanec ZN-a za srednjo Azijo, slovaški diplomat Miroslav Jenča, ki je pojasnil, da obstaja več skrajnih skupin, za katere bi lahko zapolnitev tega prostora pomenila izpolnitev njihovih načrtov.

Čeprav je bil do zdaj skrajni islam redek pojav v nekdanjih sovjetskih republikah srednje Azije, saj je Moskva ohranjala sekularno oblast kljub večinskemu muslimanskemu prebivalstvu, pa so se razmere spremenile po razpadu nekdanje skupne države.

Avtoritarni voditelji v srednjeazijskih državah so od osamosvojitve novih držav s trdo roko poskrbeli za zajezitev skrajnih idej, ki bi lahko prišle iz sosednjega nemirnega Afganistana, a naraščajoča revščina, nepismenost in nezadovoljstvo s korumpiranimi politiki so prebivalce naredili dovzetnejše za skrajno vejo islama, kar je posledično okrepilo skrajne skupine v regiji.

Med najbolj znanimi skrajnimi skupinami sta Islamsko gibanje Uzbekistana in manj skrajna skupina Hizb Ut Tahir, čeprav ni znakov, da bi povečale svojo dejavnost med nemiri v Kirgiziji.

Rusi zavrnili napotitev vojakov
V mestu Oš, kjer so bili pretekli teden hudi spopadi med etničnimi Kirgizi in Uzbeki, so razmere še vedno napete in mnogo prebivalcev uzbeških sosesk se je zabarikadiralo v svoje domove v strahu pred napadi. Občasno se sliši streljanje, nekaj ljudi pa je bilo napadenih, ko so se skušali prebiti v bolnišnico na kirgiški strani mesta.

Kljub prošnji začasne kirgiške vlade se je Rusija odločila, da ne bo poslala svojih sil, kot je to storila po etničnih nemirih v začetku 90. let prejšnjega stoletja, svojo odločitev pa je obrazložila, da gre za notranjo zadevo Kirgizije. Regionalni varnostni blok, na čelu katerega je Rusija, je napovedal, da bo poslal le svetovalce.

"Princa" bi lahko izročili Biškeku
Velika Britanija je medtem sporočila, da je pripravljena izročiti sina odstavljenega predsednika Bakijeva, ki so ga pridraži v pondeljek, potem ko je bil na zahtevo začasne kirgiške vlade uvrščen na seznam Interpola. Maksim Bakijev je obtožen financiranja in pomoči pri organiziranju medetničnih spopadov v državi.

32-letni Maksim, ki je med rojaki zaradi razkošnega življenja znan tudi pod vzdevkom "Princ", je po navedbah začasnih oblasti podpihoval nasilje, ki se je v zadnjih dneh razširilo na jugu države, iščejo pa ga tudi zaradi obtožb o kriminalnih dejanjih, ko je bil še vodja agencije za nadzor državnega premoženja in posojil. Najbolj sporna je pogodba, ki jo je sklenil za oskrbovanje ameriškega vojaškega oporišča v Kirgiziji.