Okoli tisoč protestnikov je že v torek zaprlo glavno cesto do rudnika Kumtor, ki zagotavlja več kot polovico izvoza v tej revni srednjeazijski državi. Domačini so tudi skušali zasesti krajevno elektrarno in prekiniti dobavo elektrike rudniku.

Oblasti so zaradi protestov, ki trajajo od torka, na območju okoli rudnika razglasile izredne razmere, pripadniki policije, med njimi tudi posebnih enot, pa so protestnike razgnali s solzivcem in dimnimi bombami. Policija je sporočila, da je prijela 92 ljudi. V spopadih med policijo in protestniki je bilo ranjenih 55 ljudi, od tega 13 pripadnikov varnostnih sil.

Poleg večjega kosa dobička protestniki od lastnika rudnika Centerra Gold zahtevajo tudi gradnjo novih cest, vodovod, vrtec, več delovnih mest, dolgoročna posojila in opremo za krajevne bolnišnice. Podjetje, ki kotira na borzi v Torontu, je leta 2011 h kirgiškemu bruto domačemu proizvodu (BDP) prispevalo 12 odstotkov.

"Podjetje ne more rešiti težav v državi"
V izjavi za javnost so pri Centerri Gold poudarili, da so največja družba v državi in največji plačnik davkov. Spomnili so, da so od prihoda v Kirgizijo leta 1994 v državno blagajno prispevali že 1,2 milijarde dolarjev davkov in s skoraj 28 milijoni dolarjev sodelujejo v skladu, s pomočjo katerega vlada skrbi za socialne projekte.

Kanadsko podjetje je še sporočilo, da samo kljub svoji velikosti ne more rešiti vseh težav v državi.

Državna komisija za preučitev pogodbe med Canterro Gold in vlado v Biškeku iz leta 2009 meni, da družba plačuje premalo za upravljanje največjega rudnika v državi, polega tega pa jih obtožuje tudi škodljivega vpliva na okolje. Družba je sporočila, da je od oblasti prejela zahtevo za 315 milijonov dolarjev odškodnine za onesnaževanje.

Nekateri poslanci in skupine so zahtevali nacionalizacijo rudnika. Parlament je dal vladi rok do začetka junija za podpis nove pogodbe z družbo. Kumtor je sicer največja tuja naložba v izkop zlata v srednji Aziji. Na svoji spletni strani imajo zapisano, da zagotavljajo redno zaposlitev za več kot 2.600 domačinom.

5,5-milijonska država je bila od leta 2005 priča zamenjavi dveh predsednikov. Leta 2010 je na jugu najbolj nemirne države v regiji izbruhnilo tudi etnično nasilje, v katerem je umrlo več sto ljudi.