Kot je dejal turški premier Ahmet Davutoglu, obstaja zdaj velika verjetnost predčasnih parlamentarnih volitev. "Prišli smo do sklepa, da ni ustrezne podlage za oblikovanje skupne vlade," je dejal predsednik stranke Pravičnost in razvoj (AKP) in zdajšnji turški premier Davutoglu.
Pričakovano brez dogovora z republikanci
Predtem se je Davutoglu v Ankari še zadnjič sešel z vodjo Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemalom Kilicdaroglujem, a koalicijskega dogovora med že 12 let vladajočimi islamskimi konservativci in levosredinskimi republikanci pričakovano ni bilo. Že predtem so propadla koalicijska pogajanja AKP-ja z Nacionalističnim gibanjem Turčije (MHP), ki kljub navidezni ideološki sorodnosti nista našla skupnega jezika - nacionalisti so hitro zavrnili možnost oblikovanja koalicijske vlade.
Po ustavi še 10 dni časa
AKP je na parlamentarnih volitvah 7. junija izgubil absolutno večino v parlamentu. Glede na turško ustavo lahko predsednik države Recep Tayyip Erdogan skliče predčasne volitve, če do nedelje 23. avgusta ne bo oblikovana vlada. Predsednik države in ustanovitelj AKP-ja Erdogan je že povedal, da tega roka za sestavo vlade ne namerava podaljševati, prav tako pa ni naklonjen ideji o manjšinski vladi.
Nacionalisti nočejo niti slišati o Kurdih
Opozicija, ki jo sestavljajo levosredinski CHP, skrajno desni MHP in leva ter prokurdska HDP, bi imela skupaj zadostno število sedežev za oblikovanje vlade, a MHP zavrača vsakršno sodelovanje z Ljudsko demokratično stranko (HDP). Ta je zavrnila vsakršno idejo o koaliciji z AKP-jem, s katero sta v vsakem primeru na nasprotnih bregovih zaradi intenzivnega vojaškega posredovanja proti prepovedani Delavski stranki Kurdistana (PKK).
Oživljena vojna s PKK-jem volilni manever?
Poleg politične krize je v Turčiji v zadnjih tednih znova izbruhnil spopad s PKK-jem, dvoletno premirje je propadlo, jugovzhod države pa znova podoživlja državljansko vojno, ki je med letoma 1984 in 2013 že zahtevala 45 tisoč življenj. Turška vojska od preteklega meseca izvaja zračne napade na položaje PKK-ja na severu Iraka in zadnje dni zlasti znotraj Turčije. Na obeh straneh se kopičijo žrtve med vojaki, gverilci in tudi civilisti. Sočasno potekajo po vsej državi obsežne policijske racije, v katerih je bilo aretiranih že več kot 1.500 ljudi osumljenih podpiranja "teroristov": od kurdskega PKK-ja, prek marksističnega DHKP-C do džihadistične Islamske države.
HDP pokvaril Erdoganove načrte
Večina opazovalcev turškega političnega življenja je prepričanih, da je obsežen vojaški spopad s PKK-jem pomemben del politične strategije Erdogana, saj naj bi na takšen način znova dvignil podporo AKP-ju, hkrati pa našel enotnost in podporo HDP-ju, ki je s prebojem visokega 10-odstotnega parlamentarnega praga tudi povzročili, da je stranka Pravičnost in razvoj ostala brez parlamentarne večine in možnosti, da bi spremenila ustavo in uvedla predsedniški sistem, po katerem bi imel Erdogan tudi formalno največ izvršne oblasti v državi.
Po zadnjih anketah naj bi načrt že deloval, saj naj bi AKP volilo po novem 44 odstotkov turških volivcev, medtem ko bi se moral HDP z ocenjenimi 11 odstotki močno potruditi, da bi obstal nad parlamentarnim pragom. Če se prokurdski stranki v vojnem ozračju ne bi uspelo prebiti v veliko narodno skupščino v Ankari, bi večino poslanskih sedežev iz večinsko kurdskih okrajev pripadlo AKP-ju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje