V času prinčeve februarske nesreče v Lechu je veljala nevarnost snežnih plazov, Friso pa je s prijateljem smučal zunaj označenih smučarskih prog. Foto: EPA
V času prinčeve februarske nesreče v Lechu je veljala nevarnost snežnih plazov, Friso pa je s prijateljem smučal zunaj označenih smučarskih prog. Foto: EPA
Princesa Mabel z dvema otrokoma, ki jih ima s princem Frisom, živi v londonskem Kewu. Je strokovnjakinja za Balkan, do nedavnega pa je bila izvršna direktorica organizacije The Elders, skupine visokopozicioniranih državnih funkcionarjev, ki izmenjavajo izkušnje z reševanjem svetovnih konfliktov. Princ je v času nesreče delal za Goldman Sachs, bil pa je tudi svetovalec družbe za bogatenje urana. Foto: EPA
Užaloščena nizozemska družina ob prihodu v bolnišnico. Foto: EPA
Sedma sila je takole čakala na novice o prinčevem stanju februarja letos. Foto: EPA

Drugega izmed treh sinov nizozemskega kraljevega para je februarja na počitnicah v mondenem smučarskem središču Lech v Avstriji zasul plaz. 43-letni Friso je bil 23 minut pokopan pod snegom, zaradi česar so bili njegovi možgani dolgo brez kisika.
"Vprašanje je, ali bo še kdaj lahko spet imel normalno življenje. Možnosti za to so minimalne. Če bi bil v nizozemski bolnišnici, bi ga zdravniki že zdavnaj odklopili z aparatov za umetno vzdrževanje pri življenju," je te dni izjavila nizozemska poslanka Heleen Dupuis, medicinska etičarka in članica organizacije za invalidne osebe.

Njeni komentarji so sprožili burno javno razpravo o primeru, čeprav so mnogi njene opazke ocenili za "brezčutne". Nizozemska princesa se namreč že pol leta ne loči od moževe bolniške postelje, skoraj vsak konec tedna pa nesrečnega sina v Veliki Britaniji obišče tudi njegova mama, kraljica Beatrix. Nizozemskega princa zdravijo v londonski bolnišnici, saj je do nesreče z ženo Mabel živel v jugozahodnem Londonu.

Friso je morda celo najbolj priljubljen član kraljeve družine. Naklonjenost naroda si je pridobil, ko se je kljub negativni oceni nizozemskega parlamenta in premierja o njegovi izbranki oženil z Mabel Wisse Smit. Nizozemski parlamentarci so princa skušali od poroke odvrniti, saj naj bi Mabel zatajila podatek, da je bila v razmerju z zdaj že ubitim nizozemskim mafijcem. Par se je klub temu leta 2004 poročil, princ pa se je moral zaradi tega odreči pravici do krone, za katero je bil sicer drugi v vrsti.

Nizozemska pravica do evtanazije
"Prepričan sem, da bi njegova smrt na Nizozemskem izzvala enak odziv javnosti, kot se je zgodilo pri tragični smrti princese Diane," meni Ary van der Waay, komentator nizozemske kraljeve družine.
Kot poroča The Times, je na Nizozemskem trenutno 30 pacientov v dolgotrajni komi, leta 2002 pa je država sprejela t. i. zakon o evtanaziji, ki daje zdravnikom teoretično možnost, da zdravljenje prekinejo, če ocenijo, da ni možnosti za okrevanje pacienta ali če ta preveč trpi. Evtanazirajo pa lahko samo paciente, starejše od 16 let, pred tem morajo izčrpati vse druge opcije in zaprositi za neodvisno zdravniško mnenje.

"Če se pacientovo stanje ne izboljša, je običajen postopek, da se opravijo posvetovanja o nadaljevanju zdravljenja," pojasnjuje Erwin Kompanje iz bolnišnice Erasmus v Rotterdamu. V Veliki Britaniji se zdravniki lahko odločijo, da v težkih primerih kome zdravljenje končajo, a imajo več zakonskih omejitev.

Drago zdravljenje
Na Nizozemskem krožijo vse glasnejše govorice, da želita Frisova mama in žena princa premestiti v bolnišnico na Nizozemskem. Če do tega res pride, bi princ Friso lahko postal najslavnejši pacient, ki bi ga pod novim zakonom evtanazirali. To pa bi, tako Times, prav gotovo izzvalo veliko razburjenje v državi.
"Prepričana sem, da bi se zdravniki, če bi šlo za kogar koli drugega, odločili prekiniti umetno vzdrževanje pri življenju. Za kar koli pa se kraljeva družina že odloči, lahko pričakujemo ostre kritike," pa je dejala nizozemska TV-voditeljica Marijke Amado.

Na Nizozemskem že nekaj časa poteka burna razprava, kako daleč bi morali iti zdravniki pri zdravljenju pacientov. Kot poroča nizozemski radio RNW, si zdravstvene oskrbe lahko privošči vse manj ljudi - na eni strani se ljudje starajo in potrebujejo več zdravniške oskrbe, na drugi pa razvijajo izjemno draga zdravila za redke bolezni, ki so bile nekoč usodne.
Nizozemci se tako denimo sprašujejo, ali bi morali res plačevati 50.000 evrov za podaljševanje življenja pacienta z rakom za pol leta.