Strah pred vnovičnimi terorističnimi napadi v Rusiji ostaja, zato vsako leto v ruskih šolah zadnje dni avgusta potekajo vsestranska preverjanja varnosti.

V spomin na dogodke v Beslanu vsako leto med 1. in 3. septembrom potekajo spominske slovesnosti, 3. septembra pa po vsej Rusiji zaznamujejo dan solidarnosti v boju proti terorizmu.

Ruske posebne enote so po neuspešnih pogajanjih z ugrabitelji, ki so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov v Ingušiji, 3. septembra 2004 ob eksploziji vdrle v poslopje in sledil je spopad. Sporno vprašanje še vedno ostaja, kdo je odgovoren za eksplozijo, ki je sprožila vdor ruskih posebnih enot.

Ruske oblasti trdijo, da so bili za eksplozijo odgovorni ugrabitelji, mnogi preživeli in neodvisni preiskovalci pa menijo, da so ruske posebne enote namerno sprožile spopad z ugrabitelji z izstrelitvijo granate, ki je imela takšno moč, da se je zrušil del strehe šole in zahteval žrtve.

Neustrezen odziv Moskve
Ruska parlamentarna komisija je v posebnem poročilu leta 2006 ugotovila, da je bila akcija posebnih enot upravičena, za visok krvni davek pa so okrivili več vodij čečenskih upornikov, med njimi Šamila Basajeva, ki so ga ruske sile ubile leta 2006. A številni talci se s poročilom niso strinjali in so krivdo za visok krvni davek pripisali neustreznemu odzivu Moskve, mnogi so prepričani, da so oblasti prikrile dejanski potek dogodkov.

89 svojcev in staršev otrok, ki so umrli v Beslanu, je zato julija 2007 na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložilo tožbo poti Rusiji. Končne odločitve sodišča še ni, razlog pa naj bi bila tudi neodzivnost Rusije. Ruski premier Dmitrij Medvedjev je sicer avgusta letos podpisal odločitev o 67,31 milijona evrov denarne pomoči, ki jih bo ruska vlada iz proračuna namenila za pomoč svojcem žrtev.