Dag Hammarskjöld je bil s 56 leti najmaljši generalni sekretar ZN-a. Foto: AP
Dag Hammarskjöld je bil s 56 leti najmaljši generalni sekretar ZN-a. Foto: AP
Hammarskjöld si je v času pred smrtjo prizadeval za premirje v Katangi. Foto: AP
Očividci naj bi na kraju strmoglavljenja videli osem oboroženih belcev. Foto: AP
Spopadi med katanškimi silami in silami ZN-a leta 1961. Foto: AP

Obstajale so namreč navedbe, da je bila Albertina, letalo, ki je prevažalo Hammarskjölda in njegovo 15-člansko ekipo, prerešetano s kroglami. Več prič je povedalo, da so na prizorišču strmoglavljenja videli do osem oboroženih belcev v kamuflažnih oblekah, en očividec pa, da je videl konvoje džipov, ki so po nesreči brzeli v goščavo. In edini preživeli je ostal živ ravno tako dolgo, da je opisal serijo eksplozij pred strmoglavljenjem.

Celo nekdanji ameriški predsednik Harry Truman je bil sumničav - dan po strmoglavljenju je povedal novinarjem, da je bil Hammarskjöld "na tem, da končno nekaj reši, ko so ga ubili, in ne, nisem po nesreči uporabil izraza, 'ko so ga ubili'."

Hammarskjöld, švedski diplomat in ekonomist, ki je mesto generalnega sekretarja zasedel leta 1953 in bil pri 56 letih s tem tudi najmlajši na tem položaju, je bil tistega usodnega 18. septembra 1961 v Afriki, ker je skušal izpogojevati premirje v Katangi, rudno najbogatejši provinci v Kongu, ki je leto predtem razglasila neodvisnost od Konga.

So bile prvotne ugotovitve napačne?
55 let pozneje, ko so teorije zarot glede Hammarskjöldove smrti še vedno žive, se ZN zdaj vse bolj nagiba k temu, da so bile ugotovitve izvirne preiskave, na čelu katere so bili Švedi, dejansko napačne. V zgodovinski potezi bo generalni svet ZN-a v torek sprejel resolucijo, ki bo potrdila njegovo "odgovornost, da se dokoplje do popolne resnice glede razmer in okoliščin, ki so vodile v tragično smrt Daga Hammarskjölda in njegove spremljevalne ekipe".

Resolucija priznava, da je potrebna "nadaljnja preiskava, ki bi končno ugotovila vsa dejstva", in naproša generalnega sekretarja, da imenuje "ugledno osebo, ki bi preučila potencialne nove podatke, vključno s tistimi, ki bi bili morda na voljo od držav članic, s katerimi bi ocenili njihovo dokazno vrednost in določili razsežnost kakršne koli nadaljnje preiskave". K novi preiskavi je že lani pozval generalni sekretar Ban Ki Mun, da bi ugotovili, če je bil eden izmed njegovih predhodnikov dejansko umorjen.

Kot poroča Guardian, pa bo imela ta "ugledna oseba" težko nalogo. Več kot pol stoletja po dogodku je le malo verjetnosti, da bi se dokopali do resnice, kaj se je dejansko zgodilo. Se pa pojavlja precej verjetna teorija. Poročilo odbora uglednih mednarodnih pravnikov, ki ga je naročila Hammarskjöldova preiskovalna fundacija pod vodstvom lorda Lea Crondallskega in ki je bil ZN-u predložen lani, navaja, da je "skupina, ki je predstavljala vrsto evropskih političnih in poslovnih interesov, na vsak način hotela, da se letalo generalnega sekretarja preusmeri iz Ndole (mesto v Zambiji, op. a.), da bi ga prepričala o pomembnosti Katangine neodvisnosti".

Skupina naj bi se bala, kaj se bo zgodilo z njihovimi rudarskimi koncesijami, če bi Katanga ponovno prišla pod Kongo, ki so ga podpirali Sovjeti, zato so bili na strani upornikov, medtem ko je bil Hammarskjöld trdno odločen, da upor v Katangi zatre.

Zgolj nesrečna napaka?
Ugibalo se je tudi, da so Albertino v poskusu prisilnega pristanka bodisi po nesreči prerešetali s kroglami ali pa je postala dezorientirana zaradi luči drugega letala, kar naj bi povzročilo strmoglavljenje.

"Z najverjetnejšim sprejetjem te nove švedske resolucije, ki jo podpira 56 držav, se stališče ZN-a očitno premika od nedvoumne napake pilota, kot je zaključila švedska preiskava leta 1962, do "odprte razsodbe", kot temu pravimo na britanskem sodišču," razlaga lord Lea. "Zadeva se bo zdaj nadalje preiskovala, z bolj osredotočeno odgovornostjo in novim ZN-ovim preiskovalcem, da bi se bolje osvetlili novi dokazi, ki jih odkrivamo."

ZN-ova resolucija poziva vse države članice, da objavijo vso relevantno evidenco, s katero razpolagajo, in "zagotovijo, da se z vse relevantne evidence, povezane s smrtjo Daga Hammarskjölda in njegove ekipe, ki ostaja več kot 50 let pozneje zaupna, umakne oznako zaupno ali kako drugače odpre za vpogled". Menijo namreč, da ima ameriška varnostna agencija (NSA) ključne prestrežene radijske pogovore med pilotoma, ki sta bila v času strmoglavljenja Albertine na območju. A kaj, ko po eni izmed teorij za Hammarskjöldovo smrtjo stojijo prav Američani.

Zdaj se vsi sprašujejo, ali bo nova preiskava pokazala, kar verjamejo številni - da je šlo pri strmoglavljenju za zaroto na najvišji ravni med svetovnimi supersilami, ki so jo 55 let prikrivale. Ob tem velja spomniti na pisma, ki jih je domnevno napisala skrivnostna vohunska agencija in ki jih je leta 1998 objavila Južna Afrika med svojim spravnim procesom.

V teh pismih je bila podrobno razložena družna ameriško-britansko-južnoafriška zarota za umor Hammarskjölda. "Na sestanku med MI5, posebnimi silami in SAIMR-jem je bilo sprejeto naslednje: konsenz je, da bi bilo treba Hammarskjölda odstraniti," piše v enem izmed pisem. "Allen Dulles (takratni direktor Cie, op. a.) je obljubil polno sodelovanje svojih ljudi."