Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.4 od 92 glasov Ocenite to novico!
Žica
Žična ograja pri Pincah. Foto: BoBo
Madžari postavljajo novo ograjo. Foto: Reuters
Žica
Slovenija trdi, da o postavitvi žice ni bila obveščena. Foto: BoBo
Madžarska
Reka prebežnikov iz Madžarske na poti proti Avstriji. Foto: Reuters
Lezbos
Prihod na Lezbos. Foto: Reuters
VIDEO
Nemčija se pripravlja na...
VIDEO
Madžari z bodečo žico na...

Dodaj v

Madžarska nenapovedano postavila ograjo na meji s Slovenijo

Na Madžarsko v enem dnevu prišlo več kot 10.000 prebežnikov
24. september 2015 ob 10:50,
zadnji poseg: 24. september 2015 ob 21:38
Budimpešta, Lezbos, Berlin - MMC RTV SLO, STA, Reuters

Madžarska je, ne da bi obvestila slovensko stran, na meji s Slovenijo začela postavljati bodečo žico. Medtem Budimpešta razmišlja, da bi svojo mejo s Hrvaško v celoti zaprla.

Policisti in vojaki postavljajo ograjo tako na avtocestnem mejnem prehodu Pince-Tornyiszentmiklos kot tudi na mejnem prehodu, ki so ga zgradili na stari cesti nekaj sto metrov od avtoceste.

Promet ne na madžarski ne na slovenski strani zaradi tega ni bil moten, je pa poteza sprožila val ogorčenja v slovenski vladi.

Župan Lendave Anton Balažek je potrdil, da je bil zjutraj obveščen o začetku postavljanja ograje. Potrdil je, da ograjo postavljajo na mejnih prehodih v Pincah in tudi na mejnem prehodu Dolga vas.


Ni pa Madžarska o postavitvi več kot dva metra visoke ograje Slovenije uradno obvestila. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je v DZ-ju pojasnil, da so ponoči prvič opazili dejavnosti na madžarski meji, ko so pripeljali žice in podobno.

Na vprašanje, zakaj o tem niso obvestili javnosti, je odgovoril, da je ministrstvo takoj, ko je izvedelo za zadevo oz. so jo lahko dokumentirali, obvestilo ministrstvo za zunanje zadeve. Gre namreč za območje druge države, je dodal. Zatrdil je, da ta trenutek promet med državama normalno poteka prek mejnih prehodov. Predpostavljajo, da gre za zavarovanje zelene meje.

"Madžarska stopnjuje"
Tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar poudarja, da Madžarska ni obvestila Slovenije o postavljanju žice. Poudarila je, da je ravnanje madžarskih oblasti za Slovenijo bistveno in je zato toliko bolj potreben skupen dogovor o reševanju migrantske krize. "Že pri prvem begunskem valu je bilo pomembno, kako bo ravnala Madžarska, in ravno postavitev ograje je bila prvi dejavnik, ki smo ga zaznavali kot relevantnega glede morebitne preusmeritve toka migrantov k nam," je povedala ministrica.

Spomnila je, da je zatem Madžarska zaostrila zakonodajo, "zdaj pa stopnjuje v smeri nedopuščanja vstopa v svojo državo". Zato je po njenih besedah to dejavnik, ki ga bodo upoštevali pri analizi dogajanja v regiji in odzivanju na dogodke v regiji. Györkös Žnidarjeva pa je tudi napovedala, da bo stopila v stik z madžarskim ministrom za notranje zadeve, s katerim sta se že dogovarjala za srečanje. "Pričakujem, da bo tudi pobuda prišla z njihove strani, glede na to, da imamo skupno mejo," je dodala.

Györkös Žnidarjeva je še pojasnila, da je ministrstvo takoj, ko je prejelo dokumentacijo glede dogodkov na madžarski meji, o tem obvestilo ministrstvo za zunanje zadeve, ki je prevzelo postopek. Prepričana je, da je ministrstvo že v stiku z madžarskimi oblastmi, bo pa, kot zagotavlja, pri zunanjem ministru Karlu Erjavcu preverila, kako potekajo postopki.

Erjavec je sicer že zagotovil, da MZZ spremlja zadevo, vzpostavili so stik z madžarsko stranjo in zahtevajo dodatna pojasnila. Kot je še napovedal, bo v petek poskušal vzpostaviti stik z madžarskim zunanjim ministrom. Ob tem je dejal, da je nad ravnanjem Madžarske presenečen in ocenil, da razloga za žico na meji s Slovenijo ni.

Szijjarto zagotavlja, da je meja le začasna
Nad novico o postavitvi žične ograje je presenečen tudi poslanec madžarske narodne skupnosti v DZ-ju Laszlo Göncz, ki trdno upa, da se ne bodo pojavili resnejši zapleti v odnosih med državama in da ograja tam ne bo dolgo stala, poudarja pa, da tudi sam pričakuje odgovore madžarske oblasti. Göncz zagotavlja, da bo vse storil za to, da postavljanje žice na meji s Slovenijo ne bo zaostrilo odnosov med državama ter da bo prevladalo večinsko mnenje, da sta državi zelo dobri sosedi in partnerici.

Medtem pa je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto slovenskemu kolegu Karlu Erjavcu v neuradnem telefonskem pogovoru pojasnil, da je postavitev žice začasen ukrep, ograja pa provizorična. Postavili so jo preventivno, ker se bojijo novega močnega migrantskega vala, pravi Erjavec, ki v petek pričakuje uradno informacijo Madžarske.

Erjavec je namreč poklical Szijjarta in izrazil presenečenje nad tem, da jih soseda ni obvestila o postavljanju bodeče žice na meji. Erjavec ga je zaprosil, da slovenske oblasti o tem tudi pisno informirajo. Prav tako je madžarskemu kolegu povedal, da se mu takšno ravnanje ne zdi potrebno, čeprav gre za provizorično ograjo.

Popolno zaprtje meje s Hrvaško?
Madžarska se bo v kratkem tudi odločila, ali bo svojo mejo s Hrvaško povsem zaprla za begunce, kakor je to 15. septembra storila na vseh 175 kilometrih meje s Srbijo, je napovedal vodja kabineta premierja Viktorja Orbana, Janos Lazar.

Budimpešta se je pred dobrim tednom odločila, da po srbski meji z ograjo zapre tudi 41 kilometrov meje s Hrvaško. Gre za odsek, kjer držav ne ločuje težko prehodna reka Drava. A sedaj razmišljajo o še dodatnih ukrepih, saj je vlada po besedah Lazarja ugotovila, "da se lahko učinkovita zaščita schengenskih meja zagotavlja le s popolnim zaprtjem, kakršno že velja s Srbijo".

Od popolnega zaprtja madžarsko-srbske meje 15. septembra begunci te meje, ki je bila do takrat zanje poglavitna pot naprej proti Avstriji in Nemčiji, ne prestopajo več, ampak so se preusmerili proti Hrvaški. A hrvaške oblasti begunce organizirano vozijo na mejo z Madžarsko, tako da v tej državi še naprej beležijo na tisoče prehodov dnevno. Prav včeraj je padel nov rekord - 10.046 migrantov v enem dnevu, od tega 9.400 iz Hrvaške.

Tudi Madžarska je sicer le tranzitna država in jo množice ljudi zelo hitro zapustijo, saj odidejo naprej v Avstrijo. V avstrijsko zvezno deželo Gradiščansko je v sredo tako vstopilo 5.900 prebežnikov, od polnoči pa še 2.200. Iz Avstrije večinoma odpotujejo naprej proti severu, večina jih želi v Nemčijo in na Švedsko.

Vzpostavitev koridorja?
Madžarska vlada sicer razmišlja tudi o možnosti vzpostavitve koridorja, po katerem bi begunci z vlaki in avtobusi prehajali od Hrvaške proti zahodu, če bi se seveda Avstrija in Nemčija s tem strinjali in sta pripravljeni prevzeti odgovornost. Madžarska je tovrstno prehajanje ljudi doslej odločno zavračala in je vztrajala, da je pravila treba spoštovati in da je nujno ohraniti nadzor na schengenskih mejah. Kot so poudarjali, prav zato tudi gradijo ograje na svojih mejah, zaradi česar so sicer tarča ostrih kritik v EU. A kot je izjavil Lazar, če EU ograj ne sprejema, je pač treba poiskati druge načine.

Madžarski premier Viktor Orban je znova branil odločitev o postavitvi ograje na meji s Srbijo in Hrvaško, s katero želi Budimpešta zajeziti dotok prebežnikov, ki še naprej prihajajo v Evropo skozi Grčijo. "Če ta možnost ni priljubljena, jih lahko spustimo tudi skozi državo proti Avstriji in Nemčiji," je dejal. Kot je še poudaril v Bruslju po izrednem vrhu EU-ja o begunski krizi, je avstrijski kancler Werner Faymann nedvoumno dejal, da naj Madžarska prebežnike raje pusti iti skozi državo, če je ograja edini način, da bi jih zadržali.

Avstrija je sicer medtem Romuniji in Bolgariji vrnila 5.000 ljudi, med njimi tudi številne sirske begunce. Tamkajšnja ministrica za notranje zadeve Johanna Mikl-Leitner je napovedala, da bo begunce vračala tudi na Hrvaško. "Begunci v Sloveniji in na Hrvaškem skoraj ne prosijo za azil, čeprav sta ti državi varni. Zato jih bomo vračali," je dejala.

Po pogovoru z nemškim kolegom Joachimom Herrmannom pa je poudarila še, da mora EU bolje zaščititi svoje zunanje meje, predvsem grško-turško mejo. V nasprotnem lahko pričakujemo kaos, sta se strinjala.

Merklova poziva k sodelovanju ZDA, Rusijo, arabske države
Na torkov dogovor o prerazporeditvi beguncev se je odzvala nemška kanclerka Angela Merkel, ki meni, da prerazporeditev ne bi smela biti enkratno dejanje, temveč se zavzema za trajnejšo ureditev. "Zdaj smo videli prvi korak, a še nismo pri koncu, kamor moramo priti," je poudarila. Menila je še, da prerazporeditev beguncev po Evropi dolgoročno lahko deluje le ob doslednem nadzoru na zunanjih mejah Unije, torej v Italiji, Grčiji, in če se bo izkazalo za potrebno, tudi v Bolgariji.

Begunsko krizo je Merklova označila za "nacionalni, evropski in svetovni napor". "Naše delovanje v sedanji krizi bo našo celino zaznamovalo dolgoročno," je poudarila v sredo po izrednem vrhu EU-ja o begunski krizi. Menila je še, da bi morali v Evropi obdržati minimalne standarde za nastanitev in oskrbo beguncev, pa tudi pri postopku za pridobitev azila. Kot je dejala, teh standardov na mejah EU trenutno ne spoštujejo vedno. Vzroke za begunstvo bo po mnenju nemške kanclerke mogoče odstraniti le ob sodelovanju z ZDA, Rusijo ter državami Bližnjega vzhoda.

Prebežniki bi radi pred zimo prišli čim dlje
Z grškega otoka Lezbos pa drugi dan zapored poročajo o velikem valu prebežnikov, ki so z gumijastimi čolni prišli po Egejskem morju iz Grčije. V 45 minutah je na obalo Lezbosa priplulo 24 čolnov, v vsakem je bilo več kot 50 ljudi. Večina prebežnikov je mladih Afganistancev, nekaj je tudi družin. V sredo je na Lezbos prišlo najmanj 2.500 ljudi. Prebežniki hitijo, da bi v celinsko Grčijo prišli pred jesenskim poslabšanjem vremena, ko bo morje postalo še nevarnejše.

Iz Makedonije proti Grčiji
Na meji med Makedonijo in Grčijo pa je zjutraj čakalo več kot 4.000 prebežnikov. Okoli 3.400 prebežnikov se je v sredo odpravilo na pot skozi Makedonijo, od meje z Grčijo proti meji s Srbijo. Na železniško postajo v kraju Idomeni ob meji z Makedonijo je v zadnjih 24 urah prispelo več kot sto avtobusov s prebežniki. Kot navajajo očividci, makedonske oblasti begunce v državo spuščajo v skupinah po 50 hkrati.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Vrh EU: Milijarda evrov za begunce in spravljivi toni.

A. P. J., K. S.
Prijavi napako
Begunska kriza
Kazalo