Ulice Kaira so znova prizorišče protestov in prelivanja krvi. Foto: Reuters
Ulice Kaira so znova prizorišče protestov in prelivanja krvi. Foto: Reuters
Kairo
Mnogi sumijo, da so v ozadju napadov vladajoči generali, ki se bodo s težkim srcem odpovedali vladanju. Foto: Reuters

Neznanci so se v zgodnjih jutranjih urah s kamni, kiji in molotovkami spravili na nekaj sto protestnikov, ki so od sobote taborili pred ministrstvom. Protestniki so se maščevali in pretepli nekatere napadalce. Dogajanje naj bi spremljali policisti in vojaki, ki pa so posredovali šele po približno šestih urah nasilja, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ubitih 20 ljudi, več kot 150 je ranjenih.

Po nekaterih podatkih naj bi bili napadalci okoliški prebivalci, jezni, ker protesti motijo njihovo vsakodnevno življenje, a večina Egipčanov sumi, da je vojaška oblast če ne drugega vsaj pogledala stran, ko so se dogajali napadi. Neimenovani predstavniki varnostnih služb, ki so s posredovanjem prekinile nasilje, namreč trdijo, da so se napadi na posamezne protestnike dogajali vse od sobote.

Protestniki zahtevajo predajo oblasti
Veliko protestnikov podpira skrajno konservativnega islamista Hazema Salaha Abuja Ismaila. Volilna komisija je zavrnila njegovo kandidaturo za bližnje predsedniške volitve, ker ima njegova mati poleg egiptovskega tudi ameriško državljanstvo, česar egiptovska volilna zakonodaja ne dovoljuje.

Nasilje le nekaj tednov pred predsedniškimi volitvami je najnovejše v vrsti incidentov, ki po odstopu dolgoletnega avtoritarnega predsednika Hosnija Mubaraka februarja lani in začasnem vojaškem prevzemu oblasti kalijo mir v Egiptu. Protestniki vztrajno zahtevajo, da vojska oblast preda civilni družbi še pred 1. julijem, ko naj bi to storila po lastnih zagotovilih.

Kandidata začasno prekinila kampanjo
Dva kandidata na predsedniških volitvah, ki bodo 23. in 24. maja, drugi krog pa 16. in 17. junija, sta zaradi nasilja prekinila predvolilni kampanji. Za to potezo sta se odločila kandidat Muslimanske bratovščine Mohamed Mursi, ki bo kampanjo za 48 ur prekinil v znak solidarnosti s protestniki, ter njegov glavni islamistični tekmec Abdel Moneim Abul Fotuh. Stranki FJP in Salafist Nour, ki imata skupaj več kot 70 odstotkov sedežev v parlamentu, sta se zaradi nasilja odločili bojkotirati srečanje z Vrhovnim svetom oboroženih sil.

Nobelov nagrajenec za mir in nekdanji generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej je bil na Twitterju kritičen do vladajočih generalov. "Masaker pred ministrstvom," je zapisal. "Vrhovni svet oboroženih sil in vlada ne moreta zaščititi civilistov ali pa sodelujeta z banditi. Egipt propada," je bil kritičen.

Vojska zagotavlja, da bo predala oblast
Nasprotovanje Vrhovnemu svetu oboroženih sil se močno veča, odkar je februarja 2011 prevzel pooblastila, ki jih je imel nekoč Mubarak. Svet je obsojen zatiranja protestov z ubijanjem protestnikov, pridrževanjem kritikov ter spodkopavanjem mladinskih in civilnih skupin, ki so vodile vstajo proti Mubaraku.

Vojska je zagotovila, da bo oblast demokratično izvoljenemu predsedniku predala do 1. julija, to pa je pripravljena narediti že prej, če bi predsednika dobili že po prvem krogu. Zmaga katerega izmed 13 predsedniških kandidatov v prvem krogu je sicer malo verjetna.