Dmitrij Medvedjev je na spornem otoku Kunašir(i), na katerem živi osem tisoč ljudi, obiskal šolo, vrtec, ribarnico, trgovino, termalni vrelec in izbrano družino. Foto: Reuters
Dmitrij Medvedjev je na spornem otoku Kunašir(i), na katerem živi osem tisoč ljudi, obiskal šolo, vrtec, ribarnico, trgovino, termalni vrelec in izbrano družino. Foto: Reuters
Medvedjev na obisku
Na spornih štirih otokih živi 17 tisoč ljudi, ki pa z bližnjo Japonsko nimajo nobenih neposrednih stikov, etnično pa večino predstavljajo Rusi, priseljeni po koncu vojne. Foto: Reuters

Njegov obisk je nemudoma sprožil oster protest japonske vlade, Moskva pa je sporočila, da "ne razume odziva japonske strani", poročajo tuje novičarske agencije.

Kan in Maehara poklicala Ruse na zagovor
Japonski premier Naoto Kan je obisk Medvedjeva že opisal kot "zelo žalostnega", japonski zunanji minister Seidži Maehara pa je napovedal, da bo Japonska na pogovore poklicala ruskega veleposlanika v Tokiu in mu izročila protestno noto. Z ruskega zunanjega ministrstva so nato sporočili, da ne razumejo odziva japonske strani in da rusko stališče glede tega vprašanja ostaja nespremenjeno.

Moskva vrača z enako mero
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozneje dejal, da je japonski odziv na predsednikov obisk Kurilskih otokov nesprejemljiv, in napovedal, da bo tudi Rusija na pogovore poklicala japonskega veleposlanika v Moskvi.

Štirje otočki kalijo mir
Medvedjev je prvi ruski predsednik v zgodovini, ki je obiskal štiri najjužnejše otoke, za katere Japonska trdi, da so del njenega državnega ozemlja. Kurilsko otočje z verigo 56 otokov predstavlja mejo med Ohotskim morjem in Tihim oceanom. Otočje, ki se razteza kar na 1.250 kilometrih, leži na navidezni črti med polotokom Kamčatka in otokom Hokaido, vzhodno od Sahalina. Medvedjev se je na Kurilskih otokih ustavil ob vračanju z uradnega obiska v Vietnamu.

Čakajoč na konec II. svetovne vojne
Moskva nadzoruje sporne štiri otoke, odkar so jih po koncu druge svetovne vojne zasedle vojaške enote takratne Sovjetske zveze. Tokio meni, da so otoki del japonskega ozemlja, in zahteva njihovo vrnitev. Zaradi omenjenega spora državi še vedno nista podpisali mirovnega sporazuma, s katerim bi formalno končali sovražnosti iz druge svetovne vojne. Spor obenem onemogoča državama, da bi v celoti razvili dvostranske odnose.

Večina od 17 tisoč prebivalcev se preživlja z ribištvom in s povezanimi storitvami, vendar pa zaradi prepovedi ne morejo izvažati rib na Japonsko, ki je sicer največja svetovna porabnica rib. Z ureditvijo spora bi se ruskemu Daljnemu vzhodu in predvsem z ribami in rudninami bogatim Sahalinu, Kamčatki in Kurilskim otokom odprle številne nove razvojne možnosti.