Milanović je moral hitro ukrepati, potem ko je Most s HDZ-jem začel pogajanja. Foto: EPA
Milanović je moral hitro ukrepati, potem ko je Most s HDZ-jem začel pogajanja. Foto: EPA
Božo Petrov
Vse niti v svojih rokah ima še vedno Božo Petrov, predsednik Mosta. Foto: EPA

Potem ko sta Most in HDZ začela pogajanja o sestavi nove vlade, se je na hitro odzval predsednik levosredinskega SDP-ja, najmočnejše stranke v koaliciji Hrvaška raste, ki je na novembrskih volitvah dobila drugo največje število glasov. Milanović je namreč v pismu predsedniku Božu Petrovu, predsedniku največjega presenečenja volitev, stranki Most neodvisnih list, ponudil roko sodelovanja.

"Pogoj za sodelovanje ni, da postanem mandatar"
V pismu je zapisal, da ne vztraja več, da sam vnovič postane premier, pač pa da bi to lahko postal tudi kdo drug. "Znova želimo poudariti, da HDZ ni izpolnil pogojev Mosta, saj je HDZ odločno zavrnil možnost velike koalicije, zavrnili so tudi možnost nestrankarskega mandatarja. Prav nasprotno, voditelj HDZ-ja Tomislav Karamarko dopušča možnost, da bi prav on postal mandatar, kar je v popolnem nasprotju z vsemi javno izraženimi interesi Mosta. Jaz pa poudarjam, da pogoj našega sodelovanja z Mostom ni, da jaz postanem mandatar. Pripravljen sem se pogovarjati tudi o Božu Petrovu kot prihodnjem mandatarju," je zapisal Milanović v pismu, objavljen na spletni strani SDP-ja.

Most in HDZ napovedala razdelitev resorjev v nekaj dneh
Kako močno bo Milanoviću uspelo s pismom premešati karte, še ni jasno. Petrov, ki je tudi župan Metkovića, je namreč pred tem izrazil upanje, da bodo do prihodnjega tedna v pogovorih z desno Domoljubno koalicijo dosegli dogovor o mandatarju za sestavo prihodnje vlade. Takrat naj bi se dogovorili o razdelitvi resorjev. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je sicer za 22. december sklicala četrti krog posvetovanj s predstavniki parlamentarnih strank in poslancev narodnih manjšin o mandatarju.

Petrov je ponovil, da Most vztraja pri nestrankarskem mandatarju, a tudi, da vrata za sodelovanje levosredinske koalicije Hrvaška raste niso zaprta. Obenem je kritiziral torkove izjave Milanovića, da Most rešuje HDZ in je "mostišče za vrnitev kriminalne organizacije na oblast". Milanović je tudi dodal, da SDP ne more sodelovati v vladi z Domoljubno koalicijo, v kateri so "rasisti, fašisti, nestrpneži in obtoženci za hud kriminal".

Petrov je danes poudaril, da je Most "čist", ko gre za tovrstne obtožbe, in pozval koalicijo Hrvaška raste, naj se udeleži skupnega dela v boju proti kriminalu.

Tudi predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko je povedal, da je optimist glede pogajanj z Mostom in oblikovanja vlade. Med drugim je zavrnil Milanovićeve obtožbe in vprašal, ali ni morda Milanović na čelu zločinske organizacije, ker se ne želi umakniti z oblasti.

Koalicija Hrvaška raste je sicer konec prejšnjega tedna zavrnila predlog nestrankarskega premierja in sodelovanje s HDZ-jem, ki jih je kot pogoj za sodelovanje pri oblikovanju oblasti postavil Most. Zato so se v Mostu odločili, da bodo nadaljevali pogajanja z desno koalicijo, ki ni zavrnila možnosti nestrankarskega kandidata in niti "nekakšne oblike sodelovanja" z levico pri izvajanju reform.

"Čarobnih" 76 glasov v parlamentu
Grabar-Kitarovićeva je v torek po koncu tretjega kroga posvetovanj o mandatarju ugotovila, da nobena izmed političnih opcij nima potrebnih 76 poslanskih mandatov. V HDZ-ju napovedujejo, da bodo imeli po dogovoru z Mostom več kot 80 poslancev v saboru, a niso želeli razkriti, kateri poslanci jih bodo še podprli, ker bodo imeli v primeru dogovora z Mostom 74 poslanskih mandatov, kar pa ni dovolj.

Koalicijo Hrvaška raste podpira 66 poslancev, ki so bili izvoljeni na parlamentarnih volitvah 8. novembra. S 15 poslanci Mosta bi si lahko zagotovili saborsko večino.