Kašin je pisal kritične članke o pomanjkanju demokracije v Rusiji, spremljal pa je tudi delo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. Zagovorniki človekovih pravic in združenje novinarjev so napad že ostro obsodili.

Zastraševanje ali poskus umora?
Neznanci so Kašina pretepli zgodaj zjutraj pred njegovim stanovanjem v središču Moskve. Novinar je pri tem dobil hude poškodbe in je v umetni komi, so sporočili iz Kommersanta. 30-letnega novinarja naj bi iz zasede napadla najmanj dva storilca in mu med drugim zlomila čeljust, obe nogi ter mu povzročila notranje poškodbe, zaradi česar so ga morali operirati, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Generalni državni tožilec Juri Čajka je uvedel preiskavo zaradi poskusa umora.

Napad povezan z novinarjevim delom
"Jasno je, da ljudje, ki so to storili, niso marali tega, kar govori in piše," je za moskovski radio Eho dejal odgovorni urednik Kommersanta Mihail Mihajlin. Kot je še zatrdil, je ta "nezaslišani zločin" povezan s Kašinovim novinarskim delom. "Dokler bodo pri nas novinarje zastraševali in pretepali, tako dolgo Rusija ne bo niti pravna niti demokratična država," pa je dejala vodja moskovskega Helsinškega odbora za človekove pravice Ljudmila Aleksejeva.

Po Mihajlinovih besedah je v ozadju napada Kašinovo poročanje o prepovedanih opozicijskih skupinah, mogoče pa je tudi, da je napad povezan z nezadovoljnimi gradbenimi lobiji, ker je Kašin pripomogel k izpostavitvi načrtov za gradnjo avtoceste skozi stoletja star in zaščiten hrastov gozd v moskovskem predmestju Himki. Predsednik Medvedjev je sporno gradnjo na koncu prepovedal.

V Rusiji so se v preteklih letih zgodili številni napadi in umori novinarjev. Najbolj znan primer je umor do Kremlja kritične novinarke Ane Politkovske, ki so jo neznanci ustrelili leta 2006.

Medvedjev odpravil sporni zakon o zbiranju
Medtem je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev nepričakovano preklical pred kratkim sprejeti zakon o omejitvi svobode zbiranja. Tega je oktobra potrdil parlament, omejuje pa protivladne demonstracije. V odprtem pismu obema domovoma parlamenta je Medvedjev pojasnil, da zakon nasprotuje v ustavi zapisani pravici do svobode zbiranja.

Demonstracije so "ena najučinkovitejših oblik vpliva na delovanje države", je v pismu predsedujočima obeh domov parlamenta zapisal Medvedjev. Kot je pojasnil, so lahko omejitve dovoljene le v natančno določenih izjemnih primerih. Novele zakona o svobodi zbiranja ruski predsednik načeloma sicer ne zavrača, so še sporočili iz Kremlja.