Avgusta lani je bil podpisan dogovor o premirju, a tako vladna kot uporniška stran se medsebojno obtožujeta o nenehnih kršitvah. Foto: Reuters
Avgusta lani je bil podpisan dogovor o premirju, a tako vladna kot uporniška stran se medsebojno obtožujeta o nenehnih kršitvah. Foto: Reuters
Dekle, ki je bilo pregnano z doma, v begunskem taborišču v Nyali, južnem Darfurju.
Po poročilu UNCHR-ja so bila posilstva med zadnjo državljansko vojno tako sistematična in obsežna, da bi se jih moralo preganjati kot zločine proti človečnosti. Foto: Reuters

Žrtve so vladni vojaki aretirali med 20. in 23. oktobrom lani v kraju Leer na severu države, je razvidno iz poročila Amnesty International (AI), ki je nastalo na podlagi pričanja več kot 40 ljudi. Omenjeni zaporniki so bili osumljeni bojevanja z uporniki v najnovejši državljanski vojni. Ko je žgoče sonce podušilo v zabojniku zaprte ljudi, so jih vladni vojaki nato razmetali po poljih v okolici Leera.

"Izmišljene laži za spremembo režima"
Mednarodna komisija Združenih narodov, ki nadzoruje prekinitev ognja v državi, je prav tako poročala o tem dogodku, medtem ko ga je vlada zanikala. Kot so sporočili iz urada predsednika države Salve Kiira, gre za "izmišljene laži ljudi, ki si prizadevajo za spremembo režima".

Namesto plačila dovoljenje za posiljevanje
Sočasno kot AI je svoje poročilo o zločinih v Južnem Sudanu objavil tudi Urad visokega komisarja ZN-a za človekove pravice (UNCHR). Ženske in dekleta v Južnem Sudanu so žrtve sistematičnih posilstev, spolno nasilje pa so izvajali predvsem vladni vojaki in zavezniške milice. Borci so po ugotovitvah ZN-a namesto plačila dobili dovoljenje za posiljevanje. Spolni zločini in napadi na civiliste, ki so jih izvajali lani med spopadi v Južnem Sudanu, bi lahko zaradi sistematičnosti in razširjenosti predstavljali zločine proti človečnosti, ugotavlja UNHCR.

V poročilu urada visokega komisarja so zapisali, da so sicer vse strani v južnosudanski vojni izvajale resne kršitve človekovih pravic, a da največjo odgovornost nosijo vladni akterji. "Kredibilni viri nakazujejo, da so skupine, povezane z vlado, namesto plačila dobile dovoljenje za posiljevanje. A tudi opozicijske in kriminalne skupine so napadale ženske in dekleta," so zapisali v poročilu.

Krvava in spregledana vojna
Južni Sudan, ki je najmlajša afriška država, je zaradi boja za oblast med predsednikom države Kiirom in nekdanjim podpredsednikom Riekom Macharjam, ki je decembra 2013 prerasel v oborožen spopad, priča številnim kršitvam človekovih pravic. V državljanski vojni je do zdaj umrlo na desettisoče ljudi, več kot 2,3 milijona ljudi je razseljenih. Mirovni dogovor, ki so ga podpisali avgusta lani, je ustavil večino spopadov med glavnimi tekmeci, a so v državi še vedno dejavne posamezne milice.