Mursi je bil na sojenju zaprt v posebni stekleni in zvočno izolirani komori, da s kričanjem ne bi prekinjal sojenja. Foto: EPA
Mursi je bil na sojenju zaprt v posebni stekleni in zvočno izolirani komori, da s kričanjem ne bi prekinjal sojenja. Foto: EPA

V okviru obravnave v sojenju za obtožbe o vohunjenju, ki se je začelo sredi februarja, so tožilci tokrat predstavili podrobnosti obtožnice proti Mursiju. Odstavljenemu islamističnemu predsedniku in še 35 soobtoženim očitajo poskus destabilizacije države.

Še posebej je v obtožnici poudarjeno, da so tuji državi izdajali zaupne nacionalne obrambne podatke in iransko revolucionarno gardo oskrbovali z varnostnimi poročili - vse z namenom, da bi destabilizirali Egipt. Tožilci omenjene tuje države na sojenju niso imenovali.

Med očitanimi dejanji je tudi tihotapljenje orožja v Egipt in načrtovanje terorističnih napadov, s katerimi bi ustvarili kaos in poskušali zrušiti oblast.

Mursi je obtožen tudi vohunjenja za palestinsko gibanje Hamas in šiitsko libanonsko gibanje Hezbolah. V primeru obsodbe mu grozi tudi smrtna kazen.

Obračun z bratovščino
Njegovi privrženci zavračajo obtožbe proti njemu in drugim voditeljem Muslimanske bratovščine. Prepričani so, da gre za politično motivirano sojenje.

Mursija je egiptovska vojska odstavila julija lani po množičnih protestih proti njemu. Sledili so protesti njegovih privržencev, na katerih so avgusta posredovale varnostne sile in ubile več sto ljudi.

Od vojske nastavljene začasne oblasti so nato začele obračun z Mursijevo Muslimansko bratovščino in zaprle ter na sodišče postavile več njenih voditeljev. Gibanje so razglasile za teroristično organizacijo in prepovedale njegove dejavnosti.

Mursiju sodijo v štirih ločenih procesih, med drugim tudi zaradi spodbujanja nasilja nad protestniki v bližini predsedniške palače leta 2012 in za pobeg iz zapora leta 2011, ko je bilo ubitih več policistov. Četrto sojenje bo zaradi razžalitve sodišča.