Krščanska navada blagoslova oljčnih vejic in drugega zelenja sega v 7. stoletje. Foto: Reuters
Krščanska navada blagoslova oljčnih vejic in drugega zelenja sega v 7. stoletje. Foto: Reuters

Po cerkvah so danes blagoslavljali vejice oljk in drugo zelenje, ki ga verniki pogosto povežejo v butare. Papež Frančišek je dopoldne na Trgu svetega Petra v Vatikanu že daroval mašo, verniki so ga pozdravili z oljčnimi vejicami. Pred oltar bazilike svetega Petra se je napotila procesija, v kateri je bilo približno sto mladih, škofov in kardinalov.

"Utišati mlade ljudi je skušnjava, ki je vedno obstajala. Vaša odločitev je, da povzdignete glas. (...) In vaša naloga je tudi, da ne molčite," je papež Frančišek med današnjo mašo pozval mlade. Pri tem je meril na več kot 300 mladih z vsega sveta, ki bodo od ponedeljka do sobote v Vatikanu razpravljali na temo mladine.

Spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem
Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Katoličani zato po stari krščanski navadi, ki sega v 7. stoletje, na ta dan k blagoslovu v cerkev prinesejo oljčne veje in drugo zelenje, ki ga pogosto povežejo v butare.

Palmove veje so po krščanski simboliki znamenje zmagoslavja in kraljevanja. Predstavljajo tudi rodovitnost in življenje, oljka pa je simbol miru in sprave. Na dvorišču sedeža ljubljanske nadškofije je oljke in drugo zelenje blagoslovil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, nato pa v stolnici daroval mašo. V mariborski nadškofiji je zelenje blagoslovil nadškof metropolit Alojzij Cvikl in zatem daroval mašo.

Pri slovesnostih so prebirali svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.

V Evangeličanski cerkvi danes končujejo post, s katerim so se pripravljali na veliko noč. Evangeličani zelenja ne blagoslavljajo, ga pa uporabljajo kot simbol. Pravoslavni verniki, ki sicer uporabljajo drugačen koledar, bodo cvetno nedeljo zaznamovali 1. aprila, veliko noč pa teden pozneje.

Velikonočno obredje v Vatikanu
Papež bo na veliki četrtek daroval krizmeno mašo, v kateri bo blagoslovil sveta olja, v skladu s katoliško tradicijo bo tudi umival noge, tokrat zapornikom v rimskem zaporu Regina Coeli.

Na veliki petek bo nato sveti oče v baziliki sv. Petra vodil bogoslužje, s katerim se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti. Ob 21.15 se bo v rimskem Koloseju začel križev pot. V soboto zvečer bo nato v baziliki svetega Petra vigilija, v nedeljo sledi velikonočna maša z blagoslovom Urbi et Orbi.

Butare in presmeci kraljevali na cvetno nedeljo
Butare in presmeci kraljevali na cvetno nedeljo