Gre za najvišjo vsoto, ki so jo ameriške oblasti plačale kakšnemu indijanskemu ljudstvu. Pravda se vleče že več kot 50 let in zajema tožbo proti ameriškim oblastem zaradi slabega upravljanja s skladi in z naravnimi viri na navaškem ozemlju, ki ga ljudstvo oddaja v najem za kmetovanje, črpanje nafte in plina te rudarjenje.

V zameno za opustitev tožbe so Navaji privolili v 554 milijonov dolarjev odškodnine. Toda sporazum ne izključuje tožb v prihodnosti za morebitno nezakonito izkoriščanje njihovega ozemlja ali onesnaževanje. Navaški generalni tožilec ni izdal, kolikšen je bil znesek odškodnine, ki so jo najprej zahtevali od oblasti.

Navaški voditelj Ben Shelly je dogovor označil kot zmago za neodvisnost staroselcev in obljubil, da bodo organizirali srečanja, na katerih se bodo skupaj odločili, kam bodo vložili denar.

Ameriški pravosodni minister Eric Holder je dejal, da zgodovinski dogovor rešuje dolgotrajni spor med ZDA in navaškim narodom. Po njegovih besedah dogovor krepi partnerstvo med Washingtonom in ameriškimi staroselci.

Leta 2012 so oblasti v Washingtonu dosegle podoben dogovor z 41 staroselskimi ljudstvi in jim skupaj plačale okoli milijardo dolarjev.

Navajo je najštevilčnejše staroselsko ljudstvo v ZDA in šteje več kot 300.000 pripadnikov, ki imajo pod seboj tudi največje ozemlje. To se prek Arizone, Nove Mehike in Utaha razteza na 70.000 kvadratnih kilometrih.