Veličasten pogled na izbruh ognjenika Eyjafjallajökull. Foto: Reuters
Veličasten pogled na izbruh ognjenika Eyjafjallajökull. Foto: Reuters
Letalski promet je ohromljen. Foto: Reuters
Neoptimistična satelitska slika. Foto: Reuters
Bližnji posnetek izbruha. Foto: Reuters

Z izrazom vulkanski prah vulkanologi označijo zelo droben vulkanski material (manjši od dveh milimetrov), ki ga ognjenik ob eksplozivni erupciji izbruha v ozračje. Zaradi tega, ker je material tako majhen, ga lahko zračni tokovi prenašajo na velike razdalje! Vulkanski pepel po navadi sestavljajo kapljice lave in zelo drobni koščki starejših lav, ki jih je vulkan ob eksploziji ''pobral'' s seboj.
Glede kemične sestave izbruhanih kapljic lave, so islandski ognjeniki zelo raznoliki: od bazaltne do riolitne sestave (kar pomeni, da imajo zelo različno količino makroelementov Si, Al, Ca, Na, K, Fe, Mg in še številne sledne elemente). Za natančnejšo kemično sestavo bo treba počakati na preiskave prav teh zdajšnjih izbruhov.
Ali ta prah predstavlja nevarnost za zdrave ljudi?
Ne, prah ne predstavlja nevarnosti za zdrave ljudi. Kot verjetno veste, nas vsako leto doleti tako imenovani saharski pesek. To je zelo droben material, ki ga orkanski vetrovi prinesejo s seboj iz Sahare. No, vulkanski pepel sodi v isto kategorijo nevarnosti. Se pravi, relativno nenevaren.


Kam bo šel ves ta prah, ki je zdaj visoko v ozračju? Bo padel na tla ali bo ostal v zraku?
Prah bo slej ko prej padel na tla. Kdaj se bo to zgodilo, je predvsem odvisno od vetrov in kroženja zraka. Vendar bo pristal na tleh.
Kam se prah še lahko razširi?
Kamor koli ga bodo odnesli vetrovi. Znani so primeri, ko je vulkanski prah obkrožil celoten planet (to, ne boste verjeli, se je na planetu Zemlja zgodilo že neštetokrat).
Kateri so, poleg islandskega, še potencialno nevarni ognjeniki v Evropi?
V Evropi imamo v tem trenutku aktivne ognjenike na Siciliji, Eolskih otokih in na italijanskem polotoku, v bližini Neaplja. Na Siciliji predstavlja stalno nevarnost največji evropski vulkan Etna (spomnite se izbruhov izpred par let), na Eolskih otokih vulkan Stromboli in seveda Vezuv. Vsi ti vulkani so lahko izredno nevarni (vendar predvsem za prebivalce v bližnji okolici), saj imajo tako sestavo magme, da lahko tvorijo izredno eksplozivne izbruhe.
Nekateri strokovnjaki se bojijo, da se bo ponovila enaka zgodba, kot je bilo nazadnje, ko je islandski ognjenik bruhal kar leto in pol. Ali lahko vulkanologi napoveste, koliko časa bo ognjenik še bruhal?
Realno gledano, z današnjo tehnologijo je nemogoče napovedati, koliko časa bo ognjenik bruhal. Vse, kar lahko naredijo islandski vulkanologi je le ocena, ki pa bo temeljila na izkušnjah iz prejšnjih izbruhov. Vendar morate vedeti, da je vsak ognjenik zgodba zase. Vulkanologi lahko, splošno gledano, povedo le, da se je ognjenik zbudil.
Ognjeniki namreč, preden začnejo bruhati, dajejo jasne znake. Predvsem gre tu za vulkanske potrese, uhajanje plinov (CO2, SO2 ipd.).