Noriega bo 7. septembra odslužil kazen, ki mu jo je prisodilo ameriško sodišče. Foto: Reuters
Noriega bo 7. septembra odslužil kazen, ki mu jo je prisodilo ameriško sodišče. Foto: Reuters
Pokopališče žrtev ameriškega posredovanja v Panami
Med spopadi ameriških sil s panamskimi leta 1989 je umrlo tudi veliko civilistov. Foto: EPA

Sodišče v Miamiju bo ukaz za izročitev generala, ki je v ZDA zaprt že od leta 1990, izdalo v sredo. Izpustili naj bi ga 9. septembra, a ga bodo, kot kaže, takoj izročili Franciji, kjer naj bi ponovili njegovo sojenje. V njegovi odsotnosti so ga namreč zaradi pranja denarja v Franciji že leta 1999 obsodili na 10-letno zaporno kazen.

Njegovo izročitev pa si želi tudi Panama, kjer bi mu sodili zaradi umora nekdanjega političnega nasprotnika.

Noriega sodelavec Cie
72-letni Noriega je Panamo vodil od leta 1983 pa do ameriškega posredovanja v tej državi konec leta 1989. Pred tem je bil dolga leta sodelavec Cie. Predvsem je imel dobre odnose z nekdanjima ameriškima predsednikoma Ronaldom Reganom in Georgeem Bushem starejšim.

Noriega je bil namreč odločen borec proti komunizmu, a ga je leta 1988 floridsko sodišče obtožilo sodelovanja s kolimbijsko mafijo, ki je v ZDA tihotapila mamila. Zatem se je proti njemu obrnila tudi Bela hiša, ki ga je obtožila prirejanja volilnih izzidov. Decembra 1989 je nato okoli 20.000 ameriških vojakov napadlo Panamo. Pri tem so strmoglavili Noriego, zamenjal pa ga je Guillermo Endara.

To se je zgodilo v času predsedovanja Georgea Busha starejšega, ki je vdor v Panamo opravičeval z ogroženostjo življenj ameriških državljanov v Panami, ogrožena pa naj bi bila tudi nevtralnost Panamskega prekopa. Med vdorom je bilo po uradnih podatkih ubitih najmanj 200 panamskih civilistov, nekateri preiskovalci pa trdijo, da je bilo nedolžnih žrtev več tisoč.