Ostanek neeksplodirane rakete iz sistema smerš v Kramatorsku, ki je od front oddaljen 40 kilometrov. Foto: Reuters
Ostanek neeksplodirane rakete iz sistema smerš v Kramatorsku, ki je od front oddaljen 40 kilometrov. Foto: Reuters
Ukrajinski prostovoljci
Člani prostovoljne enote Azov naj bi bili najbolje pripravljeni ukrajinski vojaški prostovoljci. Foto: EPA
Barack Obama in Angela Merkel
Diplomatska prizadevanja za rešitev ukrajinske krize so na vrhuncu, a kakšen bo njihov izplen? Foto: Reuters
Pred Minskom nove smrtne žrtve v Ukrajini

Ukrajinska vojska je sporočila, da je bilo v spopadih in napadih na njene položaje ubitih sedem vojakov, 23 je bilo ranjenih.

Strateško Dabalcevo najverjetneje že obkoljeno
V topniškem obstreljevanju železniškega vozlišča Debalceve so bili v zadnjih 24 urah ubiti trije civilisti, sedem je bilo ranjenih, je sporočila tamkajšnja policija. To strateško pomembno mesto je v rokah vladnih sil, proruski separatisti pa so ga v zadnjem dnevu sodeč po posnetkih ruskih televizij in pričanju prič že uspeli obkoliti. Če je Debalcevo res obkoljeno, je v njem ujetih več tisoč ukrajinskih vojakov - po ocenah od dva do pet tisoč, katerih izguba bi močno nagnila izid vojne na stran samooklicane Novorosije, ki je iz dneva v dan bolje oborožena z orožjem, ki prihaja preko meje.

Najhujši incident torka se je zgodil ob novem raketeriranju proruskih separatistov zalednega mesta Kramatorsk, ki leži okoli 40 km stran od fronte. V Kramatorsku je bil z večcevnimi raketnimi metalci napaden sedež ukrajinskih sil v mestu. Po zadnjih podatkih je bilo ubitih 15 ljudi, 63 pa jih je ranjenih, do tega 36 civilistov.

Ukrajinske sile so medtem sprožile napad na separatiste vzhodno od pristanišča Mariupol. Po navedbah ukrajinskega sveta za nacionalno varnost so enote narodne garde prebile obrambno linijo nasprotnikov. Prostovoljni polk Azov, ki je v sestavi narodne garde in nadzoruje območje od lanskega maja, je sporočila, da so njegove sile zavzele več vasi vzhodno od Mariupola in gredo naprej proti Novoazovsku.

Iskanje poti do mirovnega sporazuma
Voditelji Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije naj bi se v sredo sestali v Minsku, kjer bodo poskušali skleniti mirovni sporazum, s katerim bi končali desetmesečni krvavi konflikt. Zunanji ministri Evropske unije verjamejo, da je lahko rešitev krize v Ukrajini zgolj politična, zato bodo z uveljavitvijo novih sankcij zaradi stopnjevanja nasilja na vzhodu Ukrajine počakali do vrha v Minsku. Ameriški predsednik Barack Obama pa je po pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel dejal, da ZDA še niso sprejele odločitve o oboroževanju Kijeva. Ob tem je menil, da Ukrajina ne bo nikoli zmogla vojaško premagati Rusije.

Putin: Prisluhnite ljudem
Ukrajinska vojska je zatrdila, da je konec tedna v Ukrajino vstopilo najmanj 1.500 ruskih vojakov in več konvojev vojaške opreme. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem ocenil, da krvavega konflikta na vzhodu Ukrajine ne bo mogoče končati, če se sprti strani ne bosta dogovorili o rešitvi. Opozoril je tudi, da bo vrh v beloruskem Minsku le, če se bodo voditelji do takrat uskladili o več še odprtih vprašanjih. Putin je oblasti v Kijevu med drugim pozval, naj "prisluhnejo svojim ljudem". "Očitno je, da se bo kriza nadaljevala, dokler ne bodo dogovora dosegli Ukrajinci sami drug z drugim," je opozoril.

Pred Minskom nove smrtne žrtve v Ukrajini