Dramatični pogovor med poveljnikom obalne straže in kapitanom Francescom Schettinom kaže na paniko, ki po petkovi nesreči ladje za križarjenje ni zajela samo potnikov, ampak tudi kapitana.

Schettino, ki je bil že v rešilnem čolnu, se je v tem času pogovarjal s predstavnikom obalne straže Gregoriom De Falcom, ki je bil takrat v pritanišču Livorno.

Pogovor, ki ga je objavil italijanski časopis Corriere della Sera, naj bi bil posnet ob 1.46 zjutraj, ko je bilo na ladji še več sto ljudi, medtem ko naj bi Schettino že ob 23.40 zapustil ladjo.

Obalna straža: Halo.
Kapitan: Dober večer, poveljnik.
Obalna straža: Poslušajte, to je De Falco iz Livorna. Ali govorim s kapitanom?
Kapitan: Dober večer, poveljnik De Falco.
Obalna straža: Prosim, povejte mi svoje ime.
Kapitan: Sem kapitan Schettino, poveljnik.
Obalna straža: Schettino?
Kapitan: Da.
Obalna straža: Poslušajte, Schettino. Na ladji so ujeti ljudje. Pojdite s svojim rešilnim čolnom. Pod premcem ladje je na desni strani lestev. Povzpnite se po tej lestvi in se vkrcajte na ladjo. Pojdite na krov ladje, se mi ponovno javite in sporočite, koliko ljudi je tam. Je to jasno? Snemam pogovor, kapitan Schettino.
(Kapitan skuša govoriti, a ga obalna straža ne more jasno slišati.)
Obalna straža: Govorite glasneje! (Kapitan skuša govoriti) Kapitan, prekrijte mikrofon z roko in govorite glasneje!
Kapitan: V tem trenutku se ladja nagiba.
Obalna straža: Ljudje se spuščajo po lestvi s premca. Pojdite v nasprotno smer, pojdite nazaj na ladjo in mi povejte, koliko ljudi je tam in kaj imajo na krovu. Sporočite, ali so tam otroci, ženske in kakšno pomoč potrebujejo. Sporočite mi številke za vsako od teh kategorij. Jasno? Poslušajte, Schettino, morda ste se rešili iz morja, a poskrbel bom, da vas bom očrnil. Poskrbel bom, da boste plačali za to. Prekleto, pojdite nazaj na krov.
Kapitan: Prosim.
Obalna straža: Nič prosim. Pojdite nazaj na krov. Zagotovite mi, da greste nazaj na krov.
Kapitan: V rešilnem čolnu sem. Tu spodaj sem. Ne grem nikamor. Tukaj sem.
Obalna straža: Kaj delate, kapitan?
Kapitan: Tukaj sem, da koordiniram reševanje.
Obalna straža: Kaj koordinirate tam? Pojdite na krov. Koordinirajte reševanje s krova. Ali zavračate ukaz?
Kapitan: Ne, ne zavračam.
Obalna straža: Ali zavračate ukaz, da se vrnete na krov, kapitan? Povejte mi razlog, zakaj ne greste nazaj na krov.
Kapitan: (nerazumljivo) ... tam je še en rešilni čoln.
Obalna straža: Pojdite nazaj na krov. To je ukaz. Nimate kaj razmišljati. Sprožili ste alarm za zapustitev ladje. Zdaj jaz dajem ukaze. Pojdite nazaj na krov. Jasno? Me slišite?
Kapitan: Grem na krov.
Obalna straža: Pojdite. Pokličite me, ko boste na krovu. Moji reševalci so pred premcem ladje.
Kapitan: Kje je vaš rešilni čoln?
Obalna straža: Moj reševalni čoln je pri premcu. Tam so že trupla, Schettino. Pojdite!
Kapitan: Koliko trupel je?
Obalna straža: Ne vem ... Kristus, to bi mi morali vi povedati!
Kapitan: Ali se zavedate, da je tema in nič ne vidimo?
Obalna straža: Torej, kaj hočete narediti, oditi domov, Schettino?! Tema je in hočete domov? Pojdite do premca ladje, kjer je lestev, in mi povejte, kaj je treba storiti, koliko ljudi je tam in kaj potrebujejo. Zdaj!
Kapitan: Z mano je drugi po činu.
Obalna straža: Torej pojdita oba! Oba! Kako je ime drugemu po činu?
Kapitan: Njegovo ime je Dimitri.
Obalna straža: Kako se piše? Vi in vaš drugi po činu pojdita na krov zdaj! Jasno?
Kapitan: Poglejte, poveljnik, želim oditi na krov, toda drugi rešilni čoln se je ustavil in ga odnaša. Klical sem ...
Obalna straža: To mi govorite že eno uro. Zdaj pojdite na krov. Pojdite na krov in mi takoj sporočite, koliko ljudi je tam!
Kapitan: V redu, poveljnik.
Obalna straža: Pojdite! Takoj!