V intervjuju za javno televizijo PBS je Obama v ponedeljek vztrajal, da sta oba programa pregledna ter da jim program nadzora daje veliko večje možnosti za preprečitev katastrof. Obama ob tem trdi, da zlorab ni, ker gre vse prek sodišča, vendar pa je posebno sodišče (Fisa), ki potrjuje naloge za nadzor, prav tako tajno.

Zavzel se je za javno razpravo o ravnotežju med pravico do zasebnosti in nacionalno varnostjo in dejal, da je ustanovil poseben odbor za zasebnost in državljanske svoboščine, od katerega želi, da postavi strukturo nacionalnega pogovora ne le o dveh programih, ki sta prišla v javnost, ampak na splošno o težavi kopičenja velike količine podatkov, kar ni omejeno le na vladne ustanove.

Američani prepričani, da zasebnosti ni več
Večine Američanov programi nadzora sploh ne skrbijo, še posebej ob tem, ker se zavedajo, da zasebnosti praktično ni več. Podjetja spremljajo uporabnike interneta in ugotavljajo njihove nakupovalne navade, hekerji pa vdirajo v sisteme in kradejo bančne podatke ali pošiljajo viruse. Kljub temu zagovornike državljanskih pravic in svoboščin, kot je ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU), ki na sodišču zahteva konec programov nadzora, početje vlade v slogu Orwellovega velikega brata zelo skrbi.

Programe nadzora je v ponedeljek kritiziral newyorški policijski komisar Ray Kelly, ki je tudi sam vodil podoben program tajnega nadzora nad muslimani v mestu in okoliških državah. Prepričan je, da Snowdnova razkritja kažejo, da znotraj NSA-ja sploh ni nadzora nad ljudmi, ki imajo dostop do informacij o Američanih, ob tem pa je izrazil prepričanje, da ni nobene potrebe po skrivanju. Američani bi menda sprejeli prisluškovanje, če bi jim lepo razložili, da vsakič, ko dvignejo slušalko, to posluša vlada.

Nad razsežnostmi vohunjenja vlade oziroma agencije za nacionalno varnost (NSA) so bili presenečeni tudi številni kongresniki.

Snowden dejal, da ZDA pretiravajo, ko govorijo o uspešnosti nadzora
O programu sta pretekli teden poročala časnika The Guardian in Washington Post, ki sta dobila podrobnosti od nekdanjega uslužbenca Cie in pogodbenega analitika NSA-ja Edwarda Snowdna. Snowden se je pred javnim ali tajnim maščevanjem ameriške vlade zatekel v Hongkong. V ponedeljek je s pomočjo Guardiana v spletni klepetalnici odgovarjal na nekatera vprašanja, kjer je dejal, da ameriške oblasti pretiravajo, ko govorijo o uspešnosti tajnih programov nadzora.

Navajajo primer aretacije Nadžibulaha Zazija leta 2009, ki je skušal razstreliti newyorško podzemno železnico. Snowden je ob tem dejal, da bi ga lahko ujeli tudi drugače, kar je za PBS posredno priznal tudi ameriški predsednik. Snowdna je za izdajalca poleg drugih označil tudi nekdanji ameriški podpredsednik Dick Cheney. "Če te Cheney označi za izdajalca, je to največja čast, ki lahko doleti ameriškega državljana. Bolj ko takšni, kot je on, zganjajo paniko, bolje nam gre," je sporočil Snowden.