Nacionalna raziskava pravi, da kar tri četrtine vprašanih podpira imena v kabinetu novoizvoljenega ameriškega predsednika Obame, 22 odstotkov jim nasprotuje. Pred osmimi leti je takratnega novopečenega prvega moža ZDA Georgea Busha pri kadrovskih odločitvah podpiralo 16 odstotkov manj kot danes Obamo.

Upajo v Clintonovo
Ogromno podporo si je med Američani pridobila nekdanja prva dama in demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton, ki jo je Obama izbral za državno sekretarko. Med demokrati to odločitev podpirajo tako rekoč vsi, hkrati pa tudi dve tretjini neodvisnih volivcev in celo polovica republikancev.

Vprašani - skupaj jih je bilo 1.096, so tudi prepričani, da če se bodo pri zunanjepolitičnih vprašanjih med Obamo in Clintonovo pojavila nesoglasja, Clintonova ne bo rinila z glavo skozi zid in se bo podredila predsedniku. Več kot polovica jih tudi meni, da se Bill Clinton v ameriško zunanjo politiko ne bo vmešaval.

Zakaj bi menjali Gatesa, če to ni potrebno?
Američanom je tudi všeč Obamova poteza, da bo na mestu ministra za obrambo obdržal Roberta Gatesa, ki ga je pred dvema letoma na to mesto imenoval Bush, ki se bo dokončno poslovil 20. januarja. Kljub nekaterim očitkom, da je Obama vse preveč obrazov izbral iz Clintonove administracije in znotraj washingtonskih zidov, večina vprašanih še vedno verjame, da bo s seboj pripeljal spremembo. "Obama je tako priljubljen, da celo 52 odstotkov republikancev podpira njegov kabinet," je dejal raziskovalec Ben Hicks.

Za Busha ni več zanimanja
Medtem ko je Obama v polnem pogonu, pa se zakonca George in Laura Bush pripravljata, da bosta po osmih letih zapustila Belo hišo. Nameravata se vrniti v Teksas, kjer je bil Bush guverner, oba pa resno razmišljata o pisanju knjig, poroča dopisnica RTV-ja iz Washingtona Vlasta Jeseničnik. Busheva, ki sta v zadnjih tednih, podobno kot John McCain, skoraj izginila iz ameriških medijev, želita v Dallasu zgraditi predsedniško knjižnico, muzej in istitut za politične vede.

A. P.