Ameriški predsednik Barack Obama je pozval Rusijo in Turčijo, naj se raje osredotočita na boj proti t. i. Islamski državi. Glede ruskega posredovanja v Siriji pa pričakuje spremembe. Foto: EPA
Ameriški predsednik Barack Obama je pozval Rusijo in Turčijo, naj se raje osredotočita na boj proti t. i. Islamski državi. Glede ruskega posredovanja v Siriji pa pričakuje spremembe. Foto: EPA
false
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan (na fotografiji) je ob robu podnebne konference v Parizu predlagal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki pa je srečanje z njim odklonil. Foto: Reuters
Barack Obama
V ponedeljek se je ameriški predsednik Barack Obama ob robu konference v Parizu za zaprtimi vrati sešel z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, danes pa s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Foto: Reuters
Erdogan poziva Rusijo, naj predloži dokaze
Rusija stopnjuje ukrepe proti Turčiji

"Želim biti zelo jasen. Turčija je zaveznica Nata. ZDA podpirajo pravico Turčije, da brani sebe, svoj zračni prostor in svoje ozemlje," je po srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom ob robu podnebne konference v Parizu poudaril Obama. "Vsi imamo skupnega sovražnika - IS, in rad bi dosegel, da se vsi osredotočimo na to grožnjo."

Erdogan je zatrdil, da bi rad končal napetosti z Moskvo. "Vedno smo se pripravljeni zateči k diplomatskemu jeziku," je dejal in dodal, da se želi Turčija izogniti napetostim. V ponedeljek se je Obama ob robu konference v Parizu za zaprtimi vrati sestal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Erdogan je ruskega predsednika izzval, naj dokaže, da je Ankara sestrelila rusko bojno letalo Su-24, da bi zaščitila prikrito trgovanje z nafto z IS-jem, in bo odstopil. Putin je namreč na novinarski konferenci v francoski prestolnici v ponedeljek dejal, da "ima Rusija vse razloge, da predvideva, da je bila sestrelitev letala v skladu z željo, da se zavaruje trgovina z nafto na turškem ozemlju".

V Italiji in na Kosovu so v skupni akciji prijeli štiri kosovske Albance, ki naj bi novačili borce za Islamsko državo. V Brescii so prijeli domnevnega načrtovalca in spodbujevalca terorističnih dejanj, ki naj bi novačil borce IS-ja, v njegovi hiši na Kosovu pa so našli tudi več kosov orožja. V Italiji so prijeli še tri ljudi, ki naj bi bili del iste teroristične celice, za več ljudmi pa so razpisali tiralice. Šlo naj bi za pripadnike IS-ja.

Kosovski dnevnik Koha Ditore je še poročal, da se je sedem državljanov Kosova pred kratkim vrnilo iz Sirije, kjer so se borili v vrstah IS-ja. Nastanili so se v Makedoniji v več vaseh v okolici Skopja.


"Dokaze položite na mizo"

Rusija obtožuje Turčijo, da z nafto trguje z Islamsko državo (IS). IS zasluži veliko denarja od nezakonite prodaje nafte, kakršno koli vpletenost v to trgovino pa je Turčija zanikala. Obenem je Rusija prepričana, da je Turčija zaslepljena z nasprotovanjem sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu in si tako tudi zatiska oči pred džihadističnimi borci, ki prehajajo čez njeno ozemlje v Sirijo.

"Če nekoga nečesa obtožujete, morate to dokazati," se glasi odgovor turškega predsednika Rusiji. In še: "Če sploh imate kakšne dokumente, bi jih morali položiti na mizo. Pokažite jih," je dejal Erdogan, ki je poudaril, da je pripravljen celo odstopiti, če bi se obtožbe Putina, da Turčija kupuje nafto od IS-ja, izkazale za resnične. Hkrati je pozval Putina, naj v nasprotnem primeru stori enako.

Gospodarske sankcije
Turška vlada se za incident, v katerem je 24. novembra turški lovec F-16 sestrelil rusko bojno letalo Su-24, sirski turkmenski uporniki pa so nato ubili enega od dveh ruskih pilotov, ne želi opravičiti. Rusija vseskozi zanika, da je njeno letalo kršilo turški zračni prostori, kar trdi Turčija. ZDA so potrdile, da je Turčija rusko vojaško letalo sestrelila, ko je to bilo v sirskem zračnem prostoru, vendar po tistem, ko je na kratko vstopilo v turški zračni prostor. To so ZDA potrdile na podlagi podatkov o količini infrardeče energije, ki jo je oddalo letalo.

Rusija je zaradi incidenta proti Ankari uvedla vojaške in gospodarske sankcije in okrepila svojo navzočnost v Siriji. Med drugim je ukinila brezvizumski režim s Turčijo in uvedla prepoved uvoza določene hrane iz Turčije.

Rusija pa se še ni odločila glede financiranja plinovoda Turški tok in jedrske elektrarne, ki naj bi ju zgradili v Turčiji. Moskva tako dela, kot da se projekta nadaljujeta, je dejal ruski gospodarski minister Aleksej Uljukajev. "Vlada teh projektov ni zamrznila," je dejal minister.

Vnovičen poziv k dialogu
Erdogan je Putina prosil za sestanek na štiri oči ob robu podnebne konference v Parizu, a je Putin srečanje zavrnil. Turški premier Ahmet Davutoglu je zato Rusijo pozval, naj namesto "neutemeljenih obsodb" raje ponovno vzpostavi kanale za dialog. "Morali bi sesti za mizo in se pogovoriti, kaj naj storimo, namesto neutemeljenih obsodb," je dejal novinarjem pred odhodom na obisk na Severni Ciper. "Ko na tvojem pragu divja vojna in se v Turčijo stekajo reke beguncev, ni odgovorno ignorirati vdorov v zračni prostor," je poudaril in dodal, da kršitev zračnega prostora ni mogoče prikriti z obtožbami na račun Turčije.

Obama pričakuje spremembo ruske strategije
Obama je glede ruskih napadov v Siriji dejal, da pričakuje postopno spremembo ruske strategije glede te države. Do tega bo po mnenju Obame prišlo zaradi terorističnega napada na rusko potniško letalo nad Sinajem pred mesecem dni in nedavne turške sestrelitve ruskega vojaškega letala. "Mislim, da Putin, ki se še dobro spominja Afganistana, razume, da se noče pogrezniti v brezuspešno državljansko vojno, ki bo vse ohromila," je poudaril.

"Mislim, da je mogoče, da bomo v prihodnjih mesecih priča spremembi ruske taktike in priznanju, da je napočil čas za končanje državljanske vojne v Siriji," je poudaril Obama in dodal, da je Rusija porabila več let, da je na oblasti obdržala režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada.

Washington in Moskva glede Al Asadove usode ostajata na nasprotnih bregovih. A Rusija se bo slej ko prej strinjala, da mora Al Asad oditi s položaja, je dejal ameriški predsednik. "Nekdo, ki pobije na stotisoče rojakov, zame ni legitimen voditelj," je dejal Obama.

"Na koncu bo Rusija ugotovila, kakšno grožnjo skrajna Islamska država predstavlja njej in njenim državljanom ter da mora skleniti zavezništva z nami, ki se borimo proti IS-ju," je še zatrdil Obama.

ZDA v Iraku in Siriji s posebnimi enotami
Ameriški obrambni minister Ash Carter je medtem dejal, da ZDA v Irak na pomoč Kurdom v boju proti IS-ju pošiljajo posebne enote, ki bodo posredovale tudi čez mejo v Siriji. Ameriški specialci bodo tako v obeh državah vodili racije ali druge akcije, kot je lov na teroristične vodje ali osvobajanje talcev. To pa naj bi se zgodilo postopoma. Američani bodo prav tako sčasoma lahko izvajali tudi samostojne operacije brez Kurdov, Iračanov ali drugih, je še dejal Carter.

Močne oborožene šiitske milice v Iraku so že zavrnile kakršno koli napotitev ameriških sil v Irak in napovedale, da se bodo proti njim bojevale. "Preganjali in bojevali se bomo z vsakršnimi ameriškimi silami v Iraku. Vsaka ameriška enota bo postala glavna tarča naše skupine. Proti njim smo se že bojevali in pripravljeni smo obnoviti ta boj," je dejal predstavnik skupine Kataib Hezbolah, poroča Reuters. Podobni izjavi sta dala tudi predstavnika skupin Organizacija Badr in Asaib Ahl al Hak, ki uživata podporo Irana.

Erdogan poziva Rusijo, naj predloži dokaze
Rusija stopnjuje ukrepe proti Turčiji