Veliko teh delčkov lahko ostane neeksplodiranih tudi več let in predstavljajo posebej veliko nevarnost za civilno prebivalstvo, še ko se oborožen konflikt že konča. Tovrstne bombe so sporne prav zaradi številnih žrtev med civilisti.
Po ocenah organizacije Handicap International je kar 98 odstotkov žrtev kasetnih bomb civilistov, med njimi skoraj tretjina otrok.
Uničenje zalog
O besedilu konvencije, ki prvič prinaša opredelitev kasetnega streliva in prepoveduje njegovo uporabo, proizvodnjo, kopičenje zalog ter prodajo, so se države članice ZN-a dogovorile decembra 2008, za njeno veljavnost pa jo je moralo ratificirati 30 držav. Konvencija določa tudi stroge roke za uničenje zalog tega streliva in očiščenje onesnaženih območij. Od držav zahteva podporo prizadetemu prebivalstvu.

Za Slovenijo je posebej pomemben humanitarni vidik konvencije. Ob tem namerava slovenska stran še naprej dejavno nuditi pomoč žrtvam neeksplodiranih ubojnih sredstev, predvsem prek Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF).
Slovenija se je aprila letos tudi pridružila skupini prijateljev predsedstva prvega sestanka pogodbenic konvencije za pripravo akcijskega načrta, ki bo potekal od 9. do 12. novembra v Laosu. Po konvenciji je rok za očiščenje kontaminiranih območij s kasetnim strelivom 10 let, za uničenje njegovih zalog pa osem let. Slovenija ima na zalogi še 1.080 kompletov kasetnega streliva.
ZDA, Rusija, Kitajska proti
Doslej je konvencijo ratificiralo 107 držav, generalni sekretar ZN-a Ban Ki Moon pa je v petek izrazil zadovoljstvo, da bo konvencija začela veljati in odpravila to "grozljivo orožje v svetu". Da konvencija začenja veljati le dve leti po sprejetju, po njegovih besedah kaže "kolektivno odvrnitev sveta od tega grozljivega orožja", ki je "nezanesljivo in nenatančno" in ki civiliste ubija ter pohablja še dolgo po koncu oboroženih konfliktov.

Kljub temu nekatere vojaške velesile, med njimi ZDA, Kitajska in Rusija, ter veliki uporabniki tega orožja, kot so Izrael, Indija in Pakistan, podporo konvenciji zavračajo. Trdijo, da je uporaba kasetnih bomb upravičena. Skupno naj bi imeli okoli milijardo kosov tega orožja.