Pomočnik ukrajinskega predsednika Jurij Licenko je na svojem profilu na Facebooku objavil, da je Kijev na preteklem vrhu Nata dosegel dogovor, s katerim bo pet članic Nata oskrbelo Ukrajino z orožjem in tudi svetovalci za urjenje z na novo pridobljenim orožjem.

"Na vrhu Nata smo dosegli dogovor o vojaških svetovalcih in oskrbi z moderno oborožitvijo z ZDA, Francijo, Italijo, Poljsko in Norveško," se glasi zapis svetovalca predsednika Petra Porošenka. Na vrhu je Nato sklenil, da ne bo pošiljal orožja in osebja v Ukrajino, ki ni članica zavezništva, kar pa pri takšni pomoči ne omejuje posameznih članic.

Zločini na obeh straneh vojne
Obe strani v konfliktu, tako proruski uporniki kot ukrajinske sile, na vzhodu Ukrajine izvajata vojne zločine, kot so ugrabitve, mučenja in poboji, je zatrdila mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI). Obenem je Rusiji očitala podžiganje zločinov separatistov v Ukrajini.

"Vse strani v konfliktu so pokazale brezobzirnost do življenj civilistov in očitno kršijo svoje mednarodne obveze," je v objavljenem poročilu zapisal generalni sekretar organizacije Salil Shetty. AI je ob tem Rusijo, ki ji Kijev in Zahod očitata, da v Ukrajino pošilja orožje in vojake v podporo separatistom, obtožil spodbujanja zločinov upornikov na vzhodu Ukrajine.

Organizacija je poročilo pripravila na podlagi podatkov svojih raziskovalcev na terenu, ki so spraševali begunce, ki so iz mest na vzhodu Ukrajine bežali pred spopadi.

Za AI mednarodni oborožen konflikt
Civilisti so razkrili, da so ukrajinske vlade sile silovito obstreljevale njihove soseske, po drugi strani pa so proruski separatisti ugrabljali, mučili in pobijali njihove sosede. AI je krizo na vzhodu Ukrajine označil za "mednarodni oborožen konflikt" zaradi ruskega neposrednega vojaškega posredovanja in podpiranja separatistov.

Vroče okoli letališča v Donecku
Blizu letališča v Donecku, ki velja za glavno utrdbo proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine, je bilo kljub petkovi sklenitvi prekinitve ognja slišati nove eksplozije in obstreljevanje.

Separatisti iz Donecka so sprva poročali o štirih ubitih civilistih. Nato pa je ruska agencija Interfax poročala, da je v napadu umrla 33-letna ženska, trije ljudje pa so bili ranjeni. Čeprav je mesto v rokah upornikov, letališče nadzorujejo ukrajinske sile. Strele in eksplozije je bilo mogoče slišati blizu letališča in iz bližnjega predmestja Avdijivka.

Eksplozije so odjeknile le nekaj ur za tem, ko sta ukrajinski in ruski predsednik Petro Porošenko in Vladimir Putin ocenila, da prva dvostranska prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine večinoma velja.

Kršitev prekinitve ognja
Ukrajinska vlada je zatrdila, da bo spoštovala dogovor o prekinitvi ognja, ki so ga z uporniki sklenili v petek v beloruskem Minsku. Tako proruski uporniki kot ukrajinske sile že od sobote drug drugemu očitajo kršitve prekinitve ognja.

O eksplozijah so čez noč poročali tudi vzhodno od obmejnega pristaniškega mesta Mariupol na vzhodu Ukrajine. V obstreljevanju naj bi uničili bencinsko črpalko, ubili civilista in ranili še enega vojaka, je sporočil mestni svet. Razmere v tem mestu so danes mirne.

Mirovni sporazum
V Minsku so 5. septembra na mirovnih pogajanjih, na katerih so poleg predstavnikov Kijeva in proruskih upornikov sodelovali tudi člani Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), dosegli dogovor o premirju.

V dokumentu, ki obsega 12 točk, so med drugim zapisali zahtevo o "takojšnji obojestranski prekinitvi ognja" in uvedbo decentralizacije oblasti, ki bi regijam Doneck in Lugansk omogočala samoupravljanje. Prav tako bi morali v teh regijah razpisati predčasne lokalne volitve. Med pogoji je tudi zahteva o izpustitvi vojaških zapornikov, predaji vojaške opreme in končanju trgovine z orožjem na ukrajinskih tleh. Mirovni sporazum uvaja tudi sprejetje zakona, po katerem bi sodili posameznikom, vpletenim v "določene dogodke" v Lugansku in Donecku.

Nato izvaja vojaško vajo v vzhodni Evropi
Zveza Nato nadaljuje vojaško vajo v vzhodni Evropi, s katero želi "jasno in glasno" poslati Rusiji sporočilo, da bo branila svoje članice, je dejal visoki predstavnik zavezništva general Hans-Lothar Domrose ob vojaških vajah, ki potekajo v baltskih državah, Nemčiji in na Poljskem.

Vojaške vaje Steadfast Javelin II, ki jih je zavezništvo napovedalo že pred časom, so se začele 1. septembra in bodo trajale do 10. septembra. Njihov namen je izboljšanje medsebojnega sodelovanja v kompleksnih operacijah, predvsem letalskih, so sporočili z estonskega obrambnega ministrstva. V vajah sodeluje 2.000 vojakov iz devetih držav, med njimi Američani, Italijani, Kanadčani, Bolgari in Nemci.

Voditelji 28 članic Nata so na petkovem vrhu v Walesu zaradi ruskega pritiska na Ukrajino med drugim sprejeli akcijski načrt pripravljenosti, ki naj bi povečal prisotnost Natovih sil v vzhodnoevropskih članicah in odvračal Rusijo od morebitnega napada.