Stanković tako kot pri Ivu Sanaderju ni mogel mimo vprašanja, zakaj na sebi nima pregrešno drage ure. Pahorja je dregnil glede njegovega nedavnega padca s konja. Pahor je dejal, da še vedno občuti bolečine, da pa je zdaj čas
Stanković tako kot pri Ivu Sanaderju ni mogel mimo vprašanja, zakaj na sebi nima pregrešno drage ure. Pahorja je dregnil glede njegovega nedavnega padca s konja. Pahor je dejal, da še vedno občuti bolečine, da pa je zdaj čas "za mojo vizijo". Foto: BoBo

Ko je Slovenija zavrnila pogajanja, ki jih je vodil komisar Olli Rehn, se nihče več z nami ni hotel pogovarjati. Meni je en vodilni politik v Bruslju dejal, da bodo spor zamrznili za pol leta. Takrat sem šel domov, kjer smo imeli svoje težave z zapiranjem Mure in stečaji, a sem se ukvarjal z mislijo, kaj bi bil dovolj atraktiven predlog za Hrvaško? … S predlogom smo se obrnili na ameriško stran, ta ga je posredovala hrvaški strani. Spomnim se, da je prišel ameriški posrednik do mene in mi dejal, da žal ne bo nič, saj hrvaška molči. Vedel sem, da je to dober znak

Borut Pahor (Nedjeljom u dva)

Gost oddaje hrvaške televizije V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u dva) voditelja in novinarja Aleksadra Stankovića je bil nekdanji premier in predsedniški kandidat Borut Pahor.

Stanković je v enourni pogovorni oddaji udaril glavico na žebljico z zadnjima dvema vprašanjema - kdaj bodo ljudje v Sloveniji znova živeli od svojega dela in kaj bo naredil Pahor, če ne bo izvoljen?
Na prvo vprašanje je Pahor odgovoril kratko in jedrnato: "Prepozno za tiste, ki si že zdaj to zaslužijo." Svojo neizvolitev pa je primerjal z nesrečno ljubezen: "Politika je bila moja ljubezen. Če ne bom izvoljen, to pomeni, da me je politika zapustila. Nikoli si ne bom opomogel."
Sicer pa je bil pogovor v grobem razdeljen v tri tematske sklope: odnos Slovenije s Hrvaško, približevanje Srbije EU-ju in slovenska zgodovina.
"Nezaupanje ljudi v politiko je veliko"
Seveda se je pogovor oddaje začel s Pahorjevo predvolilno kampanjo, v kateri se je pomeril na 35 delovnih mestih, med drugim v vlogi picopeka, frizerja, delavca v tovarni, gradbinca, idrijskega klekljarja in še koga, in skupno opravil 228 delovnih ur. Za takšno kampanjo se je odločil, "ker je nezaupanje ljudi v politiko postalo tako veliko, da se s tradicionalno kampanjo sploh ne da priti do ljudi". Dodal je, da je "zelo vesel, ker so ga ljudje vzeli medse in bili zelo iskreni do nekaterih vprašanj, o katerih smo se pogovarjali."
Pahor je poudaril tudi to, da ljudje politiki pripisujejo preveliko moč in da jih moti, ker stranke med seboj ne sodelujejo v korist naroda: "Politiki pa, zlasti ko je bila konjunktura, sebi pripisujejo zasluge za blaginjo, zato ljudje upravičeno domnevajo, da imajo tudi zasluge za krizo."

Prevelika odgovornost
Stanković je poskusil Pahorja izzvati s trditvijo, da je bila včasih Slovenija Hrvaški za vzor, kar danes ni, ter ga spodbodel, koliko krivde za nastalo krizo v državi je na njegovih plečih? "Deloma sem to krivdo vzel preveč nase in to zato, ker sem bil kot premier strelovod, na katerega so prišli vsi hudourniki kritik. Že tako je bila psihološko in socialno gospodarska kriza težka za ljudi."
Dejal je, da je kot premier nase prevzel "preveliko odgovornost", saj je poskusil reševati tako gospodarsko krizo v državi kot vprašanje slovensko-hrvaške meje. "Moja reakcija je bila pravilna, saj sem zdajšnji slovenski vladi omogočil, da se ukvarja le z gospodarskimi problemi." Kljub temu pa je priznal, da je v letu 2009 "zanemaril reševanje krize in podcenil reševanje bančnega sistema".

"Zdaj je čas za mojo vizijo"
Stanković tako kot pri Ivu Sanaderju ni mogel mimo vprašanja, zakaj na sebi nima pregrešno drage ure. Pahorja pa je dregnil tudi glede njegovega nedavnega padca s konja. Pahor je dejal, da še vedno občuti bolečine, da pa je zdaj čas "za mojo vizijo".

Ostali smo sami
Glede reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje je Stankovića zanimalo predvsem to, kako jima je z Jadranko Kosor uspelo rešiti to vprašanje v dveh mesecih, kar jima z Ivom Sanaderjem ni nikoli, in kakšno vlogo je imela pri samem arbitražnem sporazumu ameriška generalna sekretarka Hillary Clinton?
Pahor je pojasnil, da se je vse začelo "z ugotovitvijo, da sta Slovenija in Hrvaška ostali sami". "Ko je Slovenija zavrnila pogajanja, ki jih je vodil komisar Olli Rehn, se nihče več z nami ni hotel pogovarjati. Meni je en vodilni politik v Bruslju dejal, da bodo spor zamrznili za pol leta. Takrat sem šel domov, kjer smo imeli svoje težave z zapiranjem Mure in stečaji, a sem se ukvarjal z mislijo, kaj bi bil dovolj atraktiven predlog za Hrvaško? … S predlogom smo se obrnili na ameriško stran, ta ga je posredovala hrvaški strani. Spomnim se, da je prišel ameriški posrednik do mene in mi dejal, da žal ne bo nič, saj hrvaška molči. Vedel sem, da je to dober znak," se je spominjal Pahor.

Na vnovično vprašanje Stankovića, kakšna je bila vloga Hillary Clinton, je Pahor odgovoril, da "vloga ni bila velika, čeprav sta Bela hiša in State Department budno pazila na potek pogajanj".

Glede vstopa Hrvaške v EU je Pahor tudi dejal, da je bil Ivo Sanader (nekdanji hrvaški premier) prepričan, da je Slovenija premajhna in bo popustila pod pritiskom velikih držav.
Ni želel, da pogovor poslušajo obveščevalne službe
Izdal je tudi to, da je Jadranko Kosor na dvorcu v Trakoščanu prosil, da se o vprašanju reševanja meje pogovarjata v dvorcu, saj ni želel, da njun pogovor poslušajo tudi obveščevalne službe.
"Slovenija lahko ratificira hrvaški sporazum"
Zanimivo vprašanje za hrvaške gledalce je bilo zagotovo vprašanje Ljubljanske banke in ratifikacijo hrvaške pogodbe za vstop v EU. Pahor je dejal: "Moj predlog je, da vlada v Ljubljani pošlje predlog za ratifikacijo dokumenta, ki mora biti ratificiran z dvotretjinsko večino v parlamentu. Po pismu, ki ga je poslala trenutna ministrica (Vesna Pusić) in ki je povzetek pogovora, ki sva ga imela s Kosorjevo v Bohinju, pričakujem, da bosta oba eksperta predložila vladi, kot so poročali, da se v sklopu dogovora iz leta 2001 in na temelju sporazuma o sukcesiji reši vprašanje Ljubljanske banke. Mislim, da bi v primeru upoštevanja dogovora iz leta 2001, Slovenija lahko ratificirala hrvaški sporazum."

Ko je Slovenija zavrnila pogajanja, ki jih je vodil komisar Olli Rehn, se nihče več z nami ni hotel pogovarjati. Meni je en vodilni politik v Bruslju dejal, da bodo spor zamrznili za pol leta. Takrat sem šel domov, kjer smo imeli svoje težave z zapiranjem Mure in stečaji, a sem se ukvarjal z mislijo, kaj bi bil dovolj atraktiven predlog za Hrvaško? … S predlogom smo se obrnili na ameriško stran, ta ga je posredovala hrvaški strani. Spomnim se, da je prišel ameriški posrednik do mene in mi dejal, da žal ne bo nič, saj hrvaška molči. Vedel sem, da je to dober znak

Borut Pahor (Nedjeljom u dva)