Lovsko-nabiralniško ljudstvo Penan živi v pragozdu v osrčju malezijske zvezne države Saravak na otoku Borneo. Čeprav gre za tradicionalne nomade, pa večina od deset tisoč pripadnikov ljudstva živi danes v ustaljenih skupnostih, a so za svoje preživetje še zmeraj odvisni od gozda. In tega jim skušajo zdaj vzeti, opozarja organizacija za zaščito staroselskih ljudstev Survival International.Zaradi naraščajočega povpraševanja po palmovem olju, ki so ga v zadnjih letih začeli na veliko uporabljati za biogoriva, so tudi v Saravaku pripravili načrte za obsežno povečanje plantaž za pridelavo palmovega olja.

Krajevne oblasti so napovedale, da bodo do leta 2020 podvojile površine za plantaže in v ta namen uporabile zemljo, ki je "večinoma neobdelana in brez lastnikov".

Gozd pomeni preživetje
Gozdarska podjetja so že naredila veliko škode staroselcem na Borneu in uničila velik del gozda, od katerega je odvisno ljudstvo Penan, ki zdaj nemočno opazuje, kako se njihove zemlje polaščajo še podjetja za pridelavo palmovega olja.

"Gozd je moja streha in moje zatočišče in v gozdu si poiščem tudi hrano. Toda, ko pridejo palme, bo vse šlo," je povedal eden od pripadnikov Penanov.

Starešina po imenu Matu, čigar zemljo so že zasadili s palmami, je pojasnil, da so jim zemljo in gozdove vzeli na silo. "Naša sadna drevesa so odšla, naša lovišča so omejena, reke onesnažene in ribe umirajo. V preteklosti je bilo ogromno divjih prašičev. Zdaj jih najdemo le enega na dva ali tri mesece," je nemogoče razmere opisal Matu.

Najprej dobiček
Oblasti načrtujejo, da bo do leta 2020 s palmami zasajenih 20 milijonov hektarjev, in minister za razvoj v Saravaku James Masing je dejal, da je palmovo olje postalo tretji najpomembnejši izvozni artikel za nafto in plinom. Njegovo ministrstvo zdaj dela, da odpravi birokratskih ovir za, da bi sprožila še agresivnejše obdelovanje staroselske zemlje.

Direktor Survival International Stephen Corry je dejal, da vlada Saravaka kot vedno postavlja dobiček pred ljudi in je več kot očitna pri nespoštovanju pravic staroselskih ljudstev. "Več palmovih plantaž bo katastrofa za Penane, zato jih nočejo," je povedal Corry.

Penani so že dolgo prepuščeni na milost in nemilost oblasti, tudi krajevnih oblasti, ki jim ne priznavajo njihovih pravic do zemljišč. Od leta 1970 so namreč oblasti sprožile obsežno komercialno izsekavanje njihovega gozda.

Leta 1987 so številne skupnosti Penanov protestirale proti sečnji v njihovih gozdovih in postavile zapore na cestah, ki so jih skozi gozdove speljala gozdarska podjetja. Rezultat protestov - več sto priprtih pripadnikov Penanov. A sami nadaljujejo svoj upor in še naprej postavljajo zapore proti gozdarskim podjetjem.

Po izsekavanju prostor za plantaže
Ponekod se jim je uspelo upreti podjetjem, da bi se polastila njihovih gozdov, drugod so bili priča opustošenju. Tam, kjer so gozdarska podjetja popolnoma izsekala gozd, so zdaj začeli zasajati plantaže palm.

Palmovo olje in izsekavanje gozdov ni edina zunanja težava Penanov. Tu so še jezovi za hidroelektrarne. Kar 12 jih nameravajo postaviti, kar bo pomenilo poplavljenje številnih vasi Penanov in drugih staroselskih ljudstev.

Z izgubo zemlje Penani izgubljajo neodvisnost. Tisti pripadaniki, ki so se morali umakniti jezovom in so se ustalili, so bili prisiljeni opustiti lov in nabiralništvo. Veliko težav imajo tudi s pridelavo hrane na koščkih zemlje, ki so jim jih zagotovili. Preseljeni Penani tudi le stežka plačujejo račune za vodo in elektriko v domovih, ki so jim jih zgradile oblasti.

Survival International je zato malezijske oblasti pozval, naj priznajo pravice Penanov do njihove zemlje in ustavijo izsekavanje gozdov, sajenje palm, gradnjo jezov in druge razvojne projekte brez soglasja staroselcev.